[op.ur.: objavljeno brez redigiranja]

Ga. Mateja Babič Stermecki,

Posredujem vam pojasnila na zapisane trditve v vašem elektronskem sporočilu, ki se pojavljajo v medijih in so v celoti neresnične, zavajajoče ter za naše podjetje, ki se z nenehnim razvojem ter visoko strokovnim in tehničnim znanjem uveljavlja na neurejenem področju gradbeništva, škodljive.

Podjetje AXIS d.o.o. je inženirsko podjetje s področju gradbeništva, ki smo ga leta 2002 ustanovili trije partnerji (fizične osebe), od katerih nihče in v ničemer ni bil, niti je povezan s podjetjem SCT d.d. Začetna osnova dejavnost podjetja je temeljila na pripravi Kategorizacij občinskih javnih cest in vodenju zakonsko predpisanih podatkov o občinskih cestah in ostali javni infrastrukturi. Do danes je naše podjetje nadgradilo svojo osnovno dejavnost in postalo eno vodilnih podjetij v Sloveniji s področja stroškovnega inženiringa v gradbeništvu. Pri izvajanju svojih storitev za naročnike uporabljamo lastno informacijsko rešitev XPERT (www.x-pert.si), ki je na trgu dostopna tudi kot samostojen produkt. V podjetju so zaposleni izključno inženirji gradbene stroke in ne informatiki, kot se navaja ali podtika v medijih.

Nadaljujte z branjem→

Pedja Ašanin Gole

Tudi osrednji slovenski časopis Delo se je z objavo prispevka “Sedem let biznisa na zlatih tirih” izpod peresa nekdanje odgovorne urednice Mateje Babič Stermecki pridružil globalnemu gibanju objav “lažnih novic” in “alternativnih dejstev”, pri branju katerega sem se spomnil krilatice “Ko ti zmanjka argumentov, pljuni po človeku”. In natanko to navedena gospa naredi mnogim, ki jih v pamfletu poimensko objavi.

Novinarka tako med drugim objavi:

V civilni iniciativi za drugi tir je močno vpet še en znamenit kader SCT – Stanko Štrajn. Ta je bil več kot desetletje vodilni odvetnik Zidarjevega vpliva na Dars. Tisti, ki jim spomin seže desetletja nazaj, pravijo, da je to človek, ki je osebno spisal in podpisal največ pogodb in aneksov z gradbenimi izvajalci, vključno z znamenito »pogodbo o izvajanju pogodbe« pri gradnji šentviškega predora, kajti preden je odšel k največjemu in najvplivnejšemu med njimi, je delal na Darsu. Povezava je jasna, današnja vloga, v kateri igra neke vrste pravičnika, pa dvomljiva.

Nadaljujte z branjem→

• It’s Not Just Unfair: Inequality Is a Threat to Our Governance – Angus Deaton
• When Economics Failed – Noah Smith
• Improving Economic Opportunity in the United States – CBPP
• Wages & productivity – Chris Dillow
• School Voucher Grade Inflation – Noah Smith
• The Economy May Be Stuck in a Near-Zero World – Justin Wolfers
• Let’s Talk About CEA-Chair Nominee Kevin Hassett! – Brad DeLong
• Six Patterns Behind the US Productivity Slowdown – Tim Taylor
• Can Investigative Journalism Be Profitable? Yes – ProMarket
• Do Tax Cuts Really Spur Growth? – The New York Times
• A hitch-hiker’s guide to post-Brexit trade negotiations – OUPblog
• The Truth About NAFTA – Laura Tyson

Bine Kordež

Pred časom je bila objavljena precej odmevna analiza g. Boleta o dobičkonosnosti bank evropskega denarnega območja. V njej predstavlja, kako so slovenske sistemske banke bistveno bolj učinkovite kot na primer nemške ali kot je povprečna donosnost vseh bank, ki jih neposredno spremlja ECB. Ocenjuje, da je takšen rezultat posledica različne ocene potrebnih slabitev bančnih terjatev oziroma, da naj bi ECB mogoče drugače ocenjevala kvaliteto portfelja bank kot so kriteriji v Banki Slovenije oz. kot jih ocenjujejo same banke v svojih letnih poročilih. Banka Slovenije je kasneje pojasnila, da je ECB upoštevala najvišji nivo konsolidacije, da je torej v poročilu za NKBM upoštevala rezultate na nivoju njihovega lastnika (družba Biser Bidco registrirana v Luksemburgu). Težko je namreč razumljivo, da bi bile kar naenkrat (in samo v letu 2016) slovenske banke nekajkrat bolj uspešne kot banke v drugih državah z evrom.

Nadaljujte z branjem→

Minister Gašperšič nas ves čas prepričuje, da to, kar piše v zapisnikih sestankov meddržavne slovensko – madžarske komisije, ni res. Naj ne bi bilo res, da Madžarska v zameno, da v projekt drugi tir vloži 200 mio evrov, zahteva posel za madžarska gradbena podjetja, posle za madžarske železniške prevoznike na relaciji Koper – Budimpešta in delež v Luki Koper. Minister Gašperšič je to vztrajno zanikal tudi ta torek na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Ker na vztrajna vprašanja, kaj pa Madžarska vendarle zahteva, ni znal odgovoriti, je na koncu le povedal, da je to zaupne narave in da lahko pove le na zaprti seji komisije.

No, danes so Gašperšiča (spet oziroma kot običajno) na laž postavila dejstva, tokrat v obliki madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta na obisku v Sloveniji. Szijjarto je potrdil to, kar piše v zapisnikih meddržavne komisije:

Kot je dejal, je Madžarska projekt pripravljena podpreti tudi finančno, a pod pogojem, da bodo v investiciji sodelovala tudi madžarska podjetja. Pričakujejo tudi dostop do Luke Koper za madžarske prevoznike tovora in dolgoročen najem zmogljivosti v pristanišču za madžarska podjetja. Potrdil je, da gre za okoli 200 milijonov evrov.

Nadaljujte z branjem→

Ko smo pred štirimi leti podoživljali sago glede prodaje Mercatorja, je bil ta zaradi svoje prezadolženosti v zelo slabi situaciji. Takrat se je na vseh mednarodnih tenderjih kot edini ali najresnejši kupec pojavljal samo Agrokor. In takrat sem tudi napisal, da bi se »na Todorovićevem mestu krepko premislil preden bi se spustil v to – lahko da smrtonosno – avanturo«. Todororiću je takrat sicer uspelo, vendar tako, da se je predal v smrtonosni objem ruskim bankam in za obrestno mero med 9 in 10% letno, kar ga je na koncu tudi stalo lastništva. Če za sredstva plačuješ 10% letno, tvoj donos na sposojena sredstva pa je 1 do 2% letno, te matematika povozi še preden se pena na šampanjcu posede.

Nadaljujte z branjem→

Vnaprej opozarjam, da se ta zapis ukvarja z “rumeno” temo, ker je pač odziv na “rumeno” poročanje. Nedavno sem bil opozorjen, da se bo kmalu začela negativna medijska kampanja proti članom Sveta za civilni nadzor nad projektom drugi tir. In sicer naj bi se začelo s širitvijo govoric, da naj bi bili nekateri plačani od Italijanov, da bi projekt drugi tir propadel. Nakateri naj bi delali v korist Luke Koper, da bi drugi tir uspel. Govorilo naj bi se o šest-mestnih zneskih. Vse z namenom, da bi diskreditirali pomembnejše zagovornike projekta drugi tir, ki pa se zavzemajo za njegovo čim nižjo vrednost, najbolj racionalen način financiranja ter transparentno izvedbo pod demokratičnim nadzorom. Žarišče širjenja medijskih manipulacij: Slovenske železnice in DRI.

No, in res je danes prišel prvi “paket“, ali bolje rečeno – prvi “šopek dezinformacij in laži” prek Požareporta. Z zapisom nima smisla izgubljati besed, ker gre pač za kombinacijo imen dejanskih subjektov ter izmišljenih ali nepovezanih dogodkov, zmešanih v neužitno fikcijo, kot je sicer to običajno za anonimke.

Nadaljujte z branjem→

Današnji sestanek z državnim sekretarjem Juretom Lebnom z ministrstva za infrastrukturo je dobra osnova za začetek resnega dialoga med vlado in civilno družbo glede projekta “drugi tir”.

V imenu Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir sem predstavil 5 ključnih prioritet Sveta v pogovoru z vlado, kjer v Svetu pričakujemo, da bo vlada našla boljše rešitve od sedaj predvidenih, in sicer:

Nadaljujte z branjem→

• The welfare state in the age of globalization – Branko Milanovic
• Lessons from Brexit – Simon Wren-Lewis
• Does productivity drive wages? Evidence from sectoral data – Bank Underground
• Raise Rates to Raise Inflation – Douglas L. Campbell
• How Trump Could Still Undermine Obamacare – The New Yorker
• Happiness and wellbeing as objectives of macroeconomic policy – VoxEU
• How Between-Firm Inequality Drives Economic Inequality – Tim Taylor
• Republicans for Single-Payer Health Care – New York Times
• The robots are coming,… – Larry Summers
• Is Academia Biased Against Stars? – Douglas L. Campbell
• Hysteresis with a financial twist – Bayoumi and Eichengreen
• The productivity slowdown’s dirty secret: A growing performance gap – VoxEU
• How Should Econometrics Be Taught? – Marc Bellemare

Vrednost investicije, kot jo v predlogu zakona predlaga naša civilna iniciativa, je za 316 mio evrov (1-tirna varianta) oziroma 223 mio evrov (2-tirna varianta) nižja od vladnega predloga (vse vrednosti brez vključenega DDV).

* Opomba: 2-tirna proga pomeni izgraditev vzporednih servisnih predorov polnega profila (70 m2); ne vsebuje stroškov viaduktov, tirov in druge opreme za vzporedni tir.

Nadaljujte z branjem→