Top 1% se je v 30 letih močno zredil

Spodnja slika kaže spremembo deleža v dohodku, ki ga pobere zgornji 1% populacije z najvišjimi dohodki, v dobrih treh desetletjih po letu 1980. Kot lahko vidite, se je povsod sloj tistih z najvišjimi dohodki bolj ali manj dramatično “zredil”. Najbolj se je “zredil” v Rusiji in ZDA – na 20% celotnih dohodkov. Ostale države precej zaostajajo, saj ta delež ne preseže 14%. V skandinavskih državah kot tradicionalno najmanj neenakih družbah med razvitimi državami, pa je ta delež izpod 9%, na Danskem celo samo 6%. Bolj plastično rečeno, v ZDA 1% populacije domov odnese eno petino celotnega letnega dohodka države, na Danskem pa zgolj eno dvajsetino.

Top 1 percent

Vir: Jonathan Rothwell, New York Times (podatki: World Income Data)

Rothwell tudi navaja, od kod se je vzela ta novodobna elita v zadnjih treh desetletjih v ZDA (delež dohodkov zgornjega 1% se je namreč podvojil). Ta nova elita se je rekrutirala iz vrst visoko plačanih menedžerjev, konzultantov, finančnih analitikov, zdravnikov, pravnikov in prodajnikov.

Zgornji podatki ne zajemajo Slovenije, ker pač ni podatkov izpred leta 1990. Ker pri nas tako dezagregiranih podatkov o porazdelitvi dohodkov ne objavljamo (samo na ravni decilov – glejte Pokojnine in transferji blažijo povečano neenakost), sem vzel podatke, ki mi jih je posredoval Branko Milanović iz podatkovne baze LIS centra. Kot kaže spodnja slika, je pri nas delež zgornjega 1% v skupnih dohodkih še manjši kot v najbolj enakih skandinavskih državah – znaša le dobrih 4.2%. Se je pa povečal za četrtino glede na obdobje izpred krize, kar je podobno trendu v ostalih državah. Premožnejši so krizo pač bolje prevetrili kot tisti spodaj. Podiobno kaže tudi zgoraj omenjena analiza za Slovenijo, narejena na decilih populacije.

Top 1 percent_Slovenia

Vir: LIS

%d bloggers like this: