Na vrhuncu prvega vala (31. marec 2020) je imela Španija manj kot 170 novih zabeleženih dnevnih primerov okužb, Italija 90, Slovenija pa nekaj čez 20 (vse na 1 mio prebivalcev, 7 dnevno povprečje). Sedaj (stanje 17. oktober 2020) je prirast novih okužb tako v Italiji kot Španiji večji kot je bil na vrhuncu prvega vala konec marca. Prirast novih okužb pa je v Sloveniji za faktor 10 (!) večji kot marca (včerajšnje 7-dnevno povprečje: nad 250 novih primerov na 1 mio preb.). V Češki je situacija še bistveno hujša. (delno se te povečane številke nanašajo na bistveno povečan obseg testiranj).

Nadaljujte z branjem→

Naj dodam samo tole k temu izvrstnemu tekstu Leona Magdalenca:

Če je za vas to vojna, ste jo izgubili. Dovolj nam je!

‘Če je vojna, je vojna za vse,« so bile udarne besede Jelka Kacina v torek v oddaji 24 ur zvečer. Skratka, hočete še kaj? Zapremo vrata? Ugasnemo luč? Napišemo oporoke? Ne gre več za bedasto terminologijo, da smo v vojni z virusom. Saj veste, kako se je to slišalo bombastično na začetku koronačasov. Se še spomnite tiste bizarne animacije, ko se vam je stiliziran rdeč virus kot kakšna bomba bodičevka vrtel na ekranih med glavnimi poročili? En takšen postzalivski ali postdvojčevski grafični opomnik, da smo v vojni z nečim. Teroristi, diktatorji ali pa virusi.

Ali se spomnite še bolj neprimernega eseja o raznih vojnah z mediji? Pa vojna s sodstvom, kulturo in nekimi nevladnimi organizacijami. Ja, to so bile le vaje. Nekakšno ogrevanje. Manevri nekje na poligonu. Preizkušanje manevrske municije in novoletnih petard. Zdaj gre očitno zares. Zdaj gre za totalno vojno, v katero smo vsi vključeni. Po Jelku Kacinu ultimativno velja vojna za vse. Ne more se iti nekdo vojno, drugi pa se sonči nekje na plaži.

Nadaljujte z branjem→

Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa se je razplamtel drugi val epidemije. Julija sta bila obseg prodane industrijske proizvodnje in storitev le še 4% do 5% pod lansko ravnijo,  industrija je bila na podobni ravni tudi avgusta. Septembra je obseg porabe električne energije v gospodarstvu za lansko ravnijo zaostajal za manj kot 1%. Tudi indeks gospodarske klime (tehtani indeks zaupanja v različnih sektorjih gospodarstva in potrošnikov) je bil septembra za lansko ravnijo le še za 4%. Nato pa se je razplamtel drugi val epidemije in oktobra ter nato še posebej v novembru in decembru lahko pričakujemo ponovni upad gospodarske aktivnosti. Obeta se nam torej recesija v obliki črke W.

Nadaljujte z branjem→

Jernej Štromajer

V zadnjih dneh so se v javnosti pojavile zaskrbljujoče informacije o slabo pripravljenem (osnutku) nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, na kar naj bi Slovenijo opozarjala Evropska komisija. Na informacije o slabo opravljenem delu se je odzval sam predsednik vlade, in sicer v skladu s taktiko, da je napad najboljša obramba: namesto z vsebinskimi odgovori je javnosti postregel z napadom na novinarko, ki je opozorila javnost na vladno šlamastiko (…).

…

Načrt za okrevanje in odpornost je namreč ključni dokument, ki bo podlaga za črpanje skoraj 5,2 milijarde evrov (od tega 1,6 milijarde nepovratnih in 3,6 milijarde povratnih sredstev) do leta 2026. Skupaj s sredstvi iz aktualnega in prihodnjega večletnega finančnega okvira (do leta 2027) gre za ključna (in glede na zaostreno javnofinančno situacijo skoraj edina) razvojna sredstva naše države, zato je ob velikem deležu stalnih stroškov državnega proračuna ključno, kako bomo ta denar uporabili.

Sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost v instrumentu za okrevanje, »NextGenerationEU« predstavljajo pomembno spremembo v načinu soočanja Evropske unije s poslabšano ekonomsko, finančno in socialno sliko. Po letih zagovarjanja politike zategovanja pasu in t. i. politike »schwarze Null«, ki jo je poosebljal nekdanji (konservativni) nemški finančni minister Schäuble, se je EU namesto za neoliberalno politiko varčevanja za izhod iz krize, ki jo je povzročil covid-19, odločila za keynesijanski pristop vlaganja. Namesto da bi EU strašila s trojko, tokrat odgovarja z naložbami za rast.

Nadaljujte z branjem→

Paul De Grauwe in Yuemei Ji izvrstno argumentirata, da imajo danes gospodarstva boljše možnosti okrevanja kot po obeh velikih krizah zadnjega stoletja (Velika depresija 1929-33 in Velika recesija 2008-13). To nakazujej tudi hitra okrevanja v sredini letošnjega leta, takoj ko so države umaknile adminstrativno zaprtje meja in določenih delov gospodarstva. Razlika je v dvojem. Prvič, danes nimamo bančnih kriz, zaradi česar banke niso zaustavile financiranja (prezadolženim) podjetjem. In drugič, za razliko od obeh velikih kriz so v tej krizi vse vlade uporabile ves arzenal municije obeh makroekonomskih politik (izjemno ekspanzivni monetarna in fiskalna politika) ter politike za ohranitev delovnih mest, zaradi česar ni prišlo do bistvenega povečanja brezposelnosti in trajnega zmanjšanja agregatnega povpraševanja.

Nauk za sedanji drugi val epidemije in morebitne naslednje valove je jasen: če bodo vlade in centralne banke angažirale dovolj velike stimulativne ukrepe, da ne pride do trajne škode v gospodarstvu (in zaposlenosti), bo okrevanje relativno hitro. Povečane javne dolgove pa bo treba sanirati čez daljše časovno obdobje in to predvsem prek višje gospodarske rasti ter ob bolj življenjskih fiskalnih pravilih, kot je ta teden poudarila tudi Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB.

Nadaljujte z branjem→

Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani,

Epidemija Covid-19 se pred našimi očmi iz dneva v dan vse bolj razvnema.

Bolezen, ki lahko hudo prizadene mnoge ljudi in ponovno ohromi našo družbo, ne izbira žrtev. Vsi smo ogroženi in vsi dolžni v kar največji meri poskrbeti za našo varnost, varnost naših najbližjih, delavcev v zdravstvenih in socialnih ustanovah, za varnost vseh.

Kot prvopodpisani pobudnik Koalicije ustavnega loka pozivam in prosim vse, da dosledno in ob vsaki priložnosti upoštevajo nujne zaščitne ukrepe glede uporabe mask, higiene rok in varne razdalje.

Če imamo vsi enako dolžnost, pa ima vlada največjo odgovornost, da so predpisani ukrepi strokovno neoporečni in praktično domišljeni. Vlada mora narediti vse, da urgentno okrepi kapacitete za bolnike s Covid in poveča sredstva za sanacijo razmer v zdravstvu, nastalih zaradi epidemije, ter začne reševati akutne probleme državljanov. Svoje državljane morajo predstavniki vlade naslavljati spoštljivo, solidarno in sočutno, kot zrele osebnosti, brez oblastniških žuganj, krivičnih posploševanj in neutemeljenih obtoževanj.

Ravnajmo odgovorno in si pomagajmo.

Jože P. Damijan

Jasmina Držanič

V Nemčiji so v 6 mesecih: pripravili 8.500 dodatnih postelj za bolniščnično oskrbo bolnikov s covid-19. Ker ima Nemčija 83 milijonov prebivalcev, to pomeni, da so predvideli, da bo bolnišnično oskrbo zaradi pandemije  dodatno potreboval še vsak deset tisoči prebivalec.

Če bi imeli v Sloveniji dovolj postelj in osebja (pa ta hipoteza verjetno ni dobra), bi za smiselno enak dodatni učinek kot v Nemčiji, morali predpostaviti, da bo verjetno še vsak dodatni deset tisoči prebivalec potreboval bolnišnično nego zaradi covid-19, kar za Slovenijo pomeni dodatnih 200 »covid« postelj.

To seveda niso samo postelje, to pomeni tudi dodatne zdravnike in negovalno osebje. No, in teh dodatnih postelj ni. Tudi ni osebja, ki bi delalo s temi dodatnimi bolniki. In če ni dodatnih postelj, se jemljejo tam, kjer pač so in posledično ljudje z drugimi zdravstvenimi težavami ne morejo priti do oskrbe, ki jim pripada.

Nadaljujte z branjem→

Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB, je imela danes zjutraj vrhunski govor glede “novega partnerstva” ali (ker tega zaradi neodvisnosti centralnih bank formalno ne sme biti) “komplementarnosti” med monetarno in fiskalno politiko. Super je slišati, da se je po dobrem desetletju vrnil razum v naše kraje in, zanimivo, da o nujnosti bolj aktivne fiskalne politike v času nizke rasti, inflacije in ničelnih obrestnih mer to pridigajo iz najbolj konzervativne ustanove na svetu, ne pa politiki.

Cel govor je spodaj, tukaj pa le nekaj ključnih poudarkov:

• fiskalna in monetarna politika nista alternativi, pač pa nujno delujeta usklajeno (kar je sicer osnova makroekonomskih učbenikov),
• nizke obrestne mere dajejo večji poudarek fiskalni in strukturnim politikam, ker povečujejo gospodarsko rast in s tem vodijo k željenemu inflacijskemu cilju,
• za spodbujanje rasti in naložb so potrebne vedno nižje obrestne mere. Sedanje obrestne mere so še previsoke. Po oceni ECB bi morala biti realna obrestna mera v evroobmočju negativna, da bi omogočila željen vpliv monetarne politike na dvig cen navzgor,
• nižje obrestne mere do sedaj niso povzročile, da bi se vlade bolj zadolževale,
  
• v času večje negotovosti zasebne naložbe kljub zelo ugodnim pogojem financiranja ne morejo zapolniti vrzeli, ki jo je pustila pandemija. V teh situacijah denarna politika ne more izkoristiti svojega potenciala. Zato je zdaj fiskalna ekspanzija nepogrešljiva, da se ohrani povpraševanje in ublažijo dolgoročni stroški krize,
• danes niso časi za skrb, da bi lahko danes naraščajoči javni dolg spodkopal stabilnost cen. Nasprotno, aktivnejša uporaba fiskalnih in strukturnih politik bo v sedanjih razmerah ob pametni uporabi podpirala stabilnost cen in spodbujala neodvisnost centralne banke,
• ja, vlade se bodo morale v določenem trenutku zavezati, da si bodo “povrnile fiskalni prostor” (zmanjšale javni dolg). Vendar šele, ko se gospodarstvo vrne na pot trajne rasti.
• to (zmanjšanje javnega dolga) pa bi morala spremljati revizija evropskega fiskalnega okvira, saj so fiskalna pravila prezapletena, težko jih je izvajati, pa še prociklična so.
  

Nadaljujte z branjem→

Pridružujem se pozivu nemške kanclerke Angele Merkel vsem, predvsem pa mladim glede odgovornega obnašanja. V dani situaciji je treba pomisliti na to, kaj nam je najpomembnejše: zdravje naših družin in starih staršev, možnost ponovnega neoviranega dostopa do izobraževanja, priložnosti za delo, kar pa temelji na močnem gospodarstvu. Zato velja danes biti malce potrpežljiv, začasno omejiti zabave in druženja ter se držati zaščitnih ukrepov. Te (samo)omejitve so začasne in bodo tem krajše, čim bolj odgovorno se bomo obnašali.

S kolegi, uglednimi intelektualci, ki so se doslej močno angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, smo na štiri vodje poslanskih skupin naslovili pobudo za poenotenje in za korak naprej v skupnem delovanju opozicije. V tem je naša pobuda tudi uspela. Hkrati pa je naša pobuda presekala z mantro, da ni osebe, ki bi si upala prevzeti ta izziv.

V Sloveniji je vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili. Ko sem s kolegi pripravljal pobudo za koalicijo ustavnega loka, smo se zavedali, da bo prvo vprašanje – kaj pa kandidat za mandatarja? In da pobuda ni resna, če nimamo odgovora na to vprašanje. Na vprašanje: ste se pripravljeni angažirati tudi osebno? Prav nič se nisem ponujal, kot dokazuje tekst naše pobude, le odgovoril sem na vprašanje, ko je bilo postavljeno.

Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev iz preteklosti, in s tem k zaščiti ustavne ureditve te države, zaščiti ljudi pred epidemijo, h gospodarskemu okrevanju in večji blaginji za vse.

Nadaljujte z branjem→