Bine Kordež

Koncentracija premoženja – objektivni trendi, pomen in možnosti omilitve trendov

Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa dejstvo, da dohodki nad zneskom tekočih, vsakodnevnih ali občasnih potreb ostajajo kot presežek in generirajo nove prihodke v prihodnosti. Seveda ima nekdo z visokimi dohodki tudi višje tekoče izdatke, a presežki vseeno rastejo še hitreje in povečujejo premoženje, kar se odraža v koncentraciji bogastva.

Ljudje z nižjimi, srednjimi in tudi nekaj višjimi dohodki le-te večinoma porabijo za tekoče potrebe in kakega pomembnega presežka ne ustvarjajo. Nekdo, ki pa pride do večjega premoženja, pa se mu bo to (praviloma) povečevalo še z dohodki od tega premoženja in ustvarjalo vse večje razlike med ljudmi. Ker gre tukaj za eksponentno rast, so danes razlike bistveno večje kot nekdaj, v bodoče pa bodo še večje (v svetu in tudi pri nas) – razen če pride do revolucije, do spremembe svetovnega reda in vzpostavitve novih razmerij, kot smo bili priče v zgodovini, vključno z vsemi negativnimi posledicami takih dogodkov.

Nadaljujte z branjem→

Cepite se! Najprej zase, da ne boste zboleli. In nato za druge, da ne boste prenašali virusa in da ne bo zaradi zbolelih necepljenih potrebno ponovno zapirati javnega življenja, vrtcev, šol in gospodarstva. Necepljeni ste tveganje za vse.

Cepite se in nato, če želite, protestirajte proti vladnim politikam, ki vas motijo. Cepljeni boste bolj varni na protestih, drugi protestniki bodo bolj varni pred vami in bistveno manjša bo verjetnost, da boste prispevali k ponovnemu porastu okužb. Če niste cepljeni, ne pomagate nikomur – ne sebi in ne družbi. Morda le vladni koaliciji, ki se lahko sklicuje na to, da s protesti pomagate širiti okužbe, in zato zapre javne površine. Ne dajajte ji tega alibija. Cepite se!

Sejšeli, ki so cepili največji delež populacije na svetu, so pred tedni doživeli novi val izbruha virusa (podobno tudi Velika Britanija). Vendar pa Sejšeli kot velik naravni eksperiment kažejo, da je verjetnost, da necepljeni razvijejo simptome Covid, šestkrat večja kot pri necepljenih. Podobno kažejo podatki za druge države z velikim deležem cepljenega prebivalstva, kažejo pa tudi, da je pri cepljenih, če se okužijo, potek bolezni bistveno blažji in smrtnost bistveno manjša.

Zato, cepite se! S cepljenjem pomagate sebi in celi družbi!

Po današnjih protivladnih protestih v Ljubljani, na katerih naj bi se zbralo okrog 40,000 ljudi, je tale pesem botre punka Patti Smith najbolj pravšnja. Sploh v tej izvedbi. Gremo naprej, gremo do konca!

No, to: obnova države in gospodarstva od spodaj navzgor in od sredine navzven, ne pa od zgoraj navzdol (trickle down), ki je vedno koristil le peščici najpremožnejših. Gospodarstvo je mogoče postaviti na zdrave temelje le, ko (ob infrastrukturi, dobrem poslovnem in institucionalnem okolju) zagotovimo visoko, stabilno in vzdržno agregatno povpraševanje. To pa je zagotovljeno le, ko ima spodnjih 70% (ne pa zgornjih 0.1% ali 1% ali 5% ali 10% ali 20%…) prebivalstva visoke in stabilne dohodke.

Joseph Biden postaja moj državniški idol.

.

Nadaljujte z branjem→

Še dobro, da imajo na Financial Timesu odlične novinarje. Tako odlične, da (močno) presegajo intelektualni domet večine finančnih komentatorjev in dobršnega dela »treniranih« akademskih ekonomistov z doktoratom in redno profesuro na uglednih univerzah. Slednji namreč svarijo pred izbruhom inflacije, ki bo zdaj – zdaj postala neobvladljiva zaradi prevelikega fiskalnega stimulusa v ZDA (in najbrž tudi v Evropi), ki naj bi že povzročil pregrevanje gospodarstva.

No, novinar Martin Sandbu, ki je sicer študiral ekonomijo na London School of Economics, ima bistveno bolj trezno glavo in jasnejše poglede na večino zadev, tudi na sedanji inflacijski pospešek v ZDA. Pravi, da gre za kratkoročni cenovni šok zaradi ozkih grl, ki so se pojavila v nekaterih globalnih dobavnih verigah po povrnitvi povpraševanja po pokovidnem odpiranju gospodarstva. Vsega blaga, predvsem surovin, zaradi nenadoma poraslega povpraševanja pač ni mogoče takoj dobaviti, zato so cene poskočile. Kot pri steklenici s kečupom, ki jo obrnete navzdol, po vrhu potolčete, vendar se dolgo nič ne zgodi, dokler nenadoma velik del vsebine v celoti izleti iz steklenice.

Če bi res prisluhnili ponovno prebujenim inflacijskim jastrebom in umaknili sedanji fiskalni stimulus, bi se vrnili nazaj v desetletje deflacijskih pritiskov pred začetkom kovidne recesije. Inflacijskim jastrebom, ki spadajo v premožnejši del populacije, bi bilo to prav, ne pa tudi podjetjem in zaposlenim, ki bi imeli bistveno manjše možnosti za zaposlitev in zagotavljanje življenskega standarda.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih.

Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

Nadaljujte z branjem→

V petek 28. maja bo minilo skoraj 33 let, odkar smo se v Ljubljani na Kongresnem trgu množično odzvali na aretacijo četverice JBTZ, na čelu z Janezom Janšo. Bil sem študent in iz Radgone sem se tistega 21. junija 1988 pripeljal zgolj za ta protest v podporo četverici. Bili smo ogorčeni, bili smo jezni, bili smo odločni in bili smo polni upanja v lepšo politično in gospodarsko prihodnost. Afera JBTZ nas je spravila na ulice, angažirala nas je kot množice, ne več samo kot kritičnih posameznikov. Afera JBTZ je bila znanitelj političnega preporoda in rojstva nove države.

Svojevrstna perverzija je, da je 33 let kasneje tedanji junak in glavni protagonist iz četverice (sicer obsojenec za korupcijo) najbolj nepriljubljeni predsednik vlade v zgodovini Slovenije. Njegov branitelj, ustanovitelj Odbora za varstvo pravic Janeza Janše (kasneje Odbora za varstvo človekovih pravic) Igor Bavčar pa je obsojenec za gospodarski kriminal.

V petek 28.5.2021, 33 let kasneje, je čas, da nekdanjemu junaku in sedanjemu tiranu povemo, da spada na smetišče zgodovine. Čas je, da se ponovno angažiramo kot množice ljudi, ki si želijo političnih sprememb.

Meni ob tem dogodku pade na misel pesem Crime & The City Solution – The Adversary (sicer iz legendarnega filma Wima Wendersa “Until the end of the world”).

Čas je za nov politični preporod. Bodimo tam!

Inflacija v ZDA je aprila pospešila na 4.2% na letni ravni, kar je predvsem finančne trge na obeh straneh Atlantika precej splašilo in donosi obveznic so v pričakovanju višje bodoče inflacije spet začeli naraščati. Za finančne analitike ter predvsem centralne bančnike pa se je zastavilo ključno vprašanje: gre za trajnejši dvig inflacijskih pričakovanj ali zgolj za prehoden pojav po pandemijski recesiji?

Pošteno povedano, nihče nima odločnega odgovora na zgornje vprašanje. Sedanji znaki sicer kažejo na tranzitorne cenovne šoke, hkrati pa je izpolnjena večina pogojev, ki bi lahko omogočili trajnejši dvig inflacije.

Nadaljujte z branjem→