Nemcem se spet “meša” zaradi povišane inflacije, ki je oktobra v evro območju na medletni ravni dosegla 4.1%. Nemški mediji dnevno izvajajo pogrom nad ECB, ker ne naredi nič, da bi inflacijo znižala. Danes je glavni ekonomski komentator nemškega Haandelsblatta (in nekdanji predsednik nemškega sveta ekonomskih strokovnjakov) Bert Rürup ECB obtožil, da s previsoko inflacijo ogroža reputacijo evra. To je seveda nesmiseln argument za tiste, ki poznajo osnove makroekonomije. Ameriška inflacija je namreč trenutno na medletni ravni 6.2%, kar pomeni, da bi se moral evro glede na dolar krepiti, torej bi po tej logiki lahko kvečjemu FED “ogrožal reputacijo” dolarja in ne obratno. Vendar pa, če že, te relacije veljajo na srednji rok, na kratek rok je mnogo drugih dejavnikov, ki vplivajo na relativne tečaje valut.
Toda namesto nestrpnosti bi v teh mesecih veljalo biti predvsem potrpežljiv. Počakati, da se umirijo sedanji inflacijski pritiski zaradi na eni strani post-koronskega odprtja gospodarstva, posledičnega povečanja povpraševanja, pomanjkanja delavcev in zamaškov v dobavnih verigah ter rasti cen energentov na drugi strani. To izhaja tudi iz odlične analize, ki jo je v sredo predstavil Fabio Panetta, član Izvršilnega odbora ECB. Panetta pravi, da ne moremo natančno reči, kdaj se bodo ti dejavniki normalizirali. Toda da bi oblikovali ustrezne politične ukrepe, je treba oceniti njihove srednjeročne posledice za inflacijo. Osredotočiti se je treba na tveganje, da se inflacija srednjeročno izkaže za vztrajno nižjo ali višjo od cilja 2 %, ne pa na kratkoročna gibanja.
In naprej, Panetta pravi, da na svetovni ravni opažamo mešanico šokov povpraševanja in ponudbe, vendar v evroobmočju omejitve na strani ponudbe prevladujejo v veliko večji meri kot v nekaterih drugih večjih gospodarstvih. To sicer vodi do začasnega dviga ravni cen, ki deluje kot “davek” na potrošnjo in zavora pri proizvodnji, sčasoma pa povzroča učinke, podobne negativnemu šoku na strani povpraševanja. Toda prav zaradi tega bi morala denarna politika ostati potrpežljiva, vse dokler višja kratkoročna inflacija ne vpliva na inflacijska pričakovanja ter določanje plač in cen na destabilizirajoč način.
S prezgodnjim zaostrovanjem denarne politike – ali s pasivnim dopuščanjem nezaželenega zaostrovanja pogojev financiranja ECB nikakor ne sme povečati tveganja, da bi se šoki ponudbe spremenili v šok povpraševanja in ogrozili okrevanje. Fokus mora ostati na okrevanju gospodarstva, da se BDP vrne na predkrizno trajektorijo, kar je pogoj za srednjeročno doseganje vzdržne inflacije pri postavljenem cilju (2%). Torej mora ECB ohraniti sedanje instrumente, dokler je to upravičeno, ob seveda ustrezni fleksibilnosti, da bi monetarna politika lahko ustrezno podprla celotno evrsko območje pri okrevanju iz pandemije.


You must be logged in to post a comment.