Evropski mirovni načrt za Ukrajino v 12 točkah

Ne vem sicer, v kolikšni meri je ta spodnji načrt resničen, toda običajno se te “pobegle informacije” kasneje izkažejo kot resnične. Pri spodnjem mirovnem načrtu je zanimivo, kako velike koncesije so nenadoma “pripravljene dati” EU države. Večina točk je praktično identičnih z ruskimi in ameriškimi. Kar pomeni, da evropski politiki počasi konvergirajo “realnosti na terenu” in stališčem Rusije.

Problem tega evropskega mirovnega načrta je seveda, da nima nobene teže, ker EU države niso za pogajalsko mizo. Pomeemben je le v tem, da bodo EU države manj nasprotovale, ko bosta Rusija in ZDA podpisale svoj mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajine seveda nihče ne bo nič vprašal. Kar je sicer tragedija, vendar smo to vedeli od prvega dne vojne. Med “pravičnim” in “trajnim” mirom je umrlo 2 milijona ljudi.

The European peace plan for Ukraine will consist of 12 points

It will consist of 12 points, structured around two phases – “ceasefire” and “negotiations”:

  • The ceasefire should begin 24 hours after the parties accept the plan.
  • Freezing the current front line.
  • Monitoring starts immediately under US leadership.
  • Ukraine and Russia agree on a “non-aggression pact”.
  • Zaporizhzhia Nuclear Power Plant is handed over to a “third party” with subsequent return to Ukraine.
  • Cancellation of “symbolic sanctions” against Russia.
  • Agreement on the final line of confrontation with arrangements for Russia’s administration of the occupied lands.
  • Ukraine receives international security guarantees (no details).
  • Kyiv and Moscow “enhance mutual understanding and respect for the diversity of languages, cultures, and religions”.
  • Start of negotiations on the administration of territories taken by Russia.
  • Gradual lifting of sanctions against Russia as the plan is implemented.
  • Ukraine and Russia agree on compensations, and the West unfreezes assets.

It’s still an absolute non-starter, but look at how many concessions the EU is willing to make in comparison with their last “piss plan” proposal, obviously made from the “position of strength”.

Vir: Olga Bazova

Izsiljevanje Evropske komisije, da bi financirali nadaljevanje iluzije v Ukrajini

“Seize Russia’s cash or pay up” — the unelected EU Commission has dropped the mask, again. Brussels isn’t debating how to rob Moscow, it’s threatening member states that won’t assist in the theft. This isn’t diplomacy. It’s extortion, unmasked.

Behind closed doors, a silent coup is underway, against the very member states of the EU. What Politico now confirms, in chilling detail, is that the European Commission has weaponized frozen Russian assets not just to bankroll Kiev’s regime, but to blackmail dissenting EU members into submission.

Their logic is imperial: If Belgium, Austria, or Hungary won’t break international law and loot sovereign Russian funds, then fine, you’ll pay out of your own pockets instead. Eurobonds, €140 billion of shared debt, or a dangerous precedent of state piracy. Pick your poison.

This is mafia logic wrapped in the EU flag. And it exposes the reality: many EU leaders never consented to this war, never supported looting sovereign wealth, and were never elected to rubber-stamp their proxy vendetta against Russia. But now they’re told, choose between breaking the law or bankrupting your nation.

Belgium has resisted, so far. Rightly fearing lawsuits, economic blowback, and the reputational collapse that will come with seizing assets held under treaties like the 1989 Russia-Belgium investment pact. But UNELECTED Commission officials, are treating Belgian sovereignty as an obstacle to bulldoze, not a principle to respect. As one source admitted: “You offer people something they don’t want to do, so they accept the lesser option.” That’s not diplomacy, It’s hostage-taking.

And what’s the moral high ground? They’ll tell you Russia “deserves it.” That Putin’s war justifies asset seizure. But even as their legal scholars warn this opens a dangerous precedent, that no state’s reserves will ever be safe again, Brussels steams ahead. This isn’t about legality, morality, or even helping Ukraine. It’s about saving face. Brussels, and neocons in DC promised a Russian defeat. They delivered an industrialized meat grinder in Ukraine and now they need to fund the illusion a little longer.

So they threaten. “If you won’t rob Russia,” they say, “you’ll pay instead.” All while their EU economies crumble — Germany now facing €100 billion in lost GDP if this robbery scheme goes sideways. Meanwhile, France and Italy are too broke to fund it. Historically frugal Germany and the Netherlands, are being strong-armed into sharing the debt.

And yet the Commission pushes forward, not because they believe this will defeat Russia, but because their survival depends on it. To back down is to admit the proxy war has failed.

So what are the options?

Option A: Loot Russia. Commit unprecedented financial aggression against a nuclear-armed sovereign superpower and open every European capital to retaliatory economic warfare and endless lawsuits.

Option B: Issue eurobonds. Mutualize €140 billion in debt to bankroll a collapsing regime in Kiev, triggering political collapse in capitals already on the verge.

Option C: Default on your own promises and watch Ukraine collapse.

And yet in the face of this madness, nations like Hungary, Slovakia, Belgium, are standing up. Refusing to join the looters’ parade. And for that, they are slandered, sidelined, and threatened by unelected suits in Brussels who dare to speak of “democracy” as they mock it with utter contempt for Europeans.

The frozen Russian reserves are not “free money.” They are the sovereign wealth of a nation. To seize them is not policy, it is financial war. And when you break the last restraints of law, precedent, and trust, you are not stealing from Russia. You are blowing up the entire post-WWII financial order.

But perhaps that’s the point. When you’re losing, break the rules. When you’re collapsing, rob the bank.

This isn’t just a fight over money. It’s a fight over the soul of Europe.

And the unelected zealots in Brussels? They’ve already sold theirs.

Novo razmerje moči med Kitajsko in ZDA

Whatever the outcome, China wins.

This week’s Xi and Trump meeting isn’t about “talks.”
It’s about reality.

– China now stands as an equal to the United States.
– Years of tariffs and tech sanctions didn’t break China; they built it.

When the U.S. tried to weaponise trade, China created leverage:

• Rare earth dominance
• Tech and semiconductor innovation
• Diversified markets beyond American reach

Even U.S. analysts admit:

China will negotiate, but it won’t be pushed around.

While Trump brags about “pressure,” Xi walks in calm, prepared and confident.

Because this time, the U.S. isn’t calling the shots anymore.

This meeting marks more than diplomacy.
It signals the new balance of power.

Rusiji je zmanjkalo čipov iz pralnih strojev…

…zato zdaj namesto letal nad sosednje države pošilja balone (polnjene s helijem). 

Zato je nujno treba nabaviti za 5 tisoč milijard evrov ameriških protizračnih sistemov (Patriot, THAAD, letal, dronov … in vsega drugega orožja, da bomo z njimi lahko sklatili ruske balone. Cepelini so ultimativna grožnja za Evropo.

Problematiko Romov je mogoče rešiti samo skozi njihovo ekonomsko integracijo in socializacijo

Spodnji zapis je najbrž edini zadnje dni, ki se je dotaknil bistva problema integracije Romov v skupnost. Izhaja iz odprtega pisma javnim institucijam in ministrom v vladi z datumom 3. julij 2025 !

___________

Mitja Viler

Pogoje velikega dela dolenjskih Romov pa tudi delno tistih iz vzhodnega dela države je mogoče spremeniti na način, da postanejo aktivni del družbe. Nihče med Vami nima prakse v gospodarstvu, to pa je temeljno za reševanje stanja.

Država kupuje zemljišča za gradnje stanovanj za javno rabo, na enak način lahko kupi zemljišča, jih spremeni v gradbena ter odpre javno podjetje, ki bo zaposlovalo pretežno ronsko populacijo. Podjetje je izobraževalno izvedbeno, kar pomeni, da se bodo Romi pred in skozi delo naučili opravljanja določenih del. Ki so potrebna za izdelavo in izgradnjo romskih naselij. Ki niso namenjena samo Romom.

OBVEZNO je v procese potrebno vključevat tudi Romkinje. Ključno je zmanjšati njihovo odvisnost od zaslužka pretežno fizičnega dela, ki ga opravlja moški del populacije.  S tem pa posredno vplivati na nataliteto.

Proces izobraževanja in pridobivanja izkušenj je pomemben tako za celotno izgradnjo njihovih bivalnih pogojev, vrtcev, skupnih prostorov kot tudi za to, da imajo možnosti nastopa na trgu. V Sloveniji se zaposluje ljudi identične barve kože iz drugega dela planeta, država pa ne uredi sistema, ki bi tu živečim Romom omogočal delo tudi na delu deficitarnih poklicev.  S tem, da država prevzame del funkcij, ki jih načeloma starši, se bodo vzpostavili pogoji socializacije.

Namen mojega pisanja ni zgolj to, temveč dosega položaja, v katerem se obseg socialnih pomoči zmanjša, poveča se priliv v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter DDV.

Slovenija ima v lasti tako zemljišča kot gozdove. Na voljo ima znanje in izkušnje.  Ne vidim nobenih ovir, da se ljudi po daljšem procesu vključenosti v družbo ne zaposluje tako v vojski kot socialnih institucijah kot DSO ji.

To lahko omogoča samo država, ker je to način, za katerega je potrebno bistveno več vedeti, delati in reševati težav, kot je recimo oglas za zaposlitev drugje, kjer kadri izpolnjujejo vse, kar delodajalec potrebuje.

Zgodovina Romov je zgodovina izkoriščanja, zlorabe, pobijanja, oviranja, izključevanja. Podobnost s sužnji. Seveda se danes rešuje del te populacije preko socialnih transferov, kar ni rešitev. Kot pravi pregovor, človeku pomagaš, ne da mu ribo daš, temveč ga naučiš ribe loviti.

Realno gledano ni rečeno, da ima vlada, predsednik dejanski interes urediti stvari. 34 let so državo vodili različni predsedniki, pa imate romske otroke še vedno brez vode in elektrike na nekaterih področjih. Ravno otroci in podpora njihovem razvoju so ključni faktor, da se del te populacije spremeni v ostalim državljanom enake. Bistvo ni le izboljšanje kvalitete njihovega življenja, pač pa, da na ta način tudi oni prispevajo v vire pokojninskega, zdravstvenega zavarovanja in DDV.

Na kratko sem omenil nekaj vsebin, ker ne vem, če je Vaš interes to peljati naprej. Lahko se tudi oglasim  in podrobneje opišem vsakega od postopkov ali gradbenih, mizarskih, elektroinstalaterskih, komunalnih, organizacijskih ali nadzornih funkcij.

Kriminal, ki je žal edini za skupnost moteč faktor, je posledica in ne cilj nekaterih. Lačen si ful drugačen.

___________

Opomba: Odprto pismo javnim institucijam

Datum: 3. julij 2025

Kitajska je nuklearno švignila mimo ZDA glede jedrske tehnologije

To je sicer splošno znano vsem, ki malce spremljajo energetiko in tehnologije proizvodnje električne energije. Zanimivo je le, da je to objavil New York Times. Spodnja slika pove več kot tisoč besed o tem, kako je Kitajska v dveh desetletjih švignila mimo ZDA glede gradnje jedrskih elektrarn – vendar ne le glede števila izgrajenih reaktorjev, pač pa tudi glede učinkovitosti njihove gradnje.

Najbolj očiten primer je seveda zadnje desetletje: v zadnjem desetletju so ZDA zgradile le dva nova jedrska reaktorja – enoti 3 in 4 elektrarne Vogtle v Georgii, katerih gradbeni stroški so znašali 36,8 milijard USD in gradnja je trajala 11 let. V istem času jih je Kitajska zgradila 13, 33 pa jih je v gradnji. Do leta 2030 naj bi kitajske jedrske zmogljivosti presegle zmogljivosti ZDA. In zdaj ključen podatek: Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih prepolovila stroške gradnje novih reaktorjev, medtem ko so se stroški v ZDA podeseterili! Kitajska je uspela znižati stroške gradnje iz 5 na 2,5 mio USD na MW, medtem ko so se v ZDA povečali iz 1 na 10 mio USD/MW.

Nadaljujte z branjem

Povzetek kitajsko – ameriškega (delovnega) dogovora

Li Chenggang’s post trade meeting remarks:

Both sides stood firm (giving face to everyone), but agreed on preliminary consensus, but awaited superior approval. If approved, Xi and Trump can meet

Discussions include

  1. Export control concerns (likely address concerns such as expediting approval channel, but unlikely China will remove this unless US remove tech control)
  2. Extension of suspension reciprocal tariff (looks like another 90 days extension)
  3. Fentanyl and anti-drug cooperation (this led to 20% tariff on Chinese products and China retaliation on 10-15% tariff on US energy and agricultural imports. If US remove 20% tariff, China will do the same, opening the door for soybean import from US, a key political concern for Trump)
  4. Expansion of bilateral trade (this is completely new. Expanding trade while trade between the 2 shrinking fast? This will be interesting)
  5. 301 investigation on vessel fee (US imposed vessel fee on Chinese ships based on toolbox developed by former USTR Katherine Tai, China retaliated. This could easily be removed)

__________

Opomba:  Li Chenggang je namestnik ministra za trgovino, sicer pa Kitajski mednarodni trgovinski predstavnik (China International Trade Representative) – z rangom ministra

Resnica o „bratstvu i jedinstvu“: Ko smo enakost meščanov zamenjali za neenakost državljanov


Stanko Štrajn

Zmožnost pravilne presoje in razlikovanje resnice od neresnice je zdrava pamet ali razum in je po Descartesu enakomerno dodeljena vsem, saj si je ljudje navadno ne želijo več, kot je premorejo. Različnost mnenj torej ne izvira iz razlik v pameti, temveč iz dejstva, da imamo različne interese in zato naše misli ubirajo različna pota.¥

Zmožnost pravilne presoje v naravoslovnih znanostih pelje do resnic, o katerih se, v kolikor so dokazane, ne moremo prepirati, temveč jih lahko le razumemo ali ne razumemo in jih priznamo, ali ne priznamo, s čimer dokazujemo lastno neumnost ali nepoštenje.

Bolj zapletena so razmerja v družboslovnih znanostih, kjer iskanje resnice ni odvisno zgolj od pravilne presoje, temveč je trud iskanja resnice pogojen z ideološko omejitvijo zagovarjanja politične pripadnosti različnim vrednostnim sistemom, ki več ali manj vsi izhajajo iz odnosa do lastnine. Na eni strani želimo iskati resnico v okvirih znanstvenih sistemov, na drugi strani pa imamo iskalce, ki se ne ozirajo na teorijo, temveč se naslanjajo zgolj na prakso. Tako je resnica na eni strani vpeta v pretežno ideološko pogojene teorije in odrezana od življenja, na drugi strani pa je teorija zanemarjena in je resnica izenačena s prakso. V zgodovini je takšno praktično poenostavljanje lastno zdravemu razumu, ki je vedno teoriji dajal videz nekoristne metafizike.

Nadaljujte z branjem