Domine se tudi v velikih medijih počasi, vendar vztrajno zlagajo v vzorec, ki smo ga mnogi videli in razlagali po začetku te nesmiselne vojne v Ukrajini. Odgovori na naslovna vprašanja so lepo zloženi v spodnjem zapisu, ki temelji na analizi ključnih velikih ameriških medijev v službi državne propagande.
In a new article titled “Ukraine’s Lack of Weaponry and Training Risks Stalemate in Fight With Russia,” The Wall Street Journal’s Daniel Michaels reports that western officials knew Ukrainian forces didn’t have the weapons and training necessary to succeed in their highly touted counteroffensive which was launched last month.
Michaels writes:
“When Ukraine launched its big counteroffensive this spring, Western military officials knew Kyiv didn’t have all the training or weapons — from shells to warplanes — that it needed to dislodge Russian forces. But they hoped Ukrainian courage and resourcefulness would carry the day.
“They haven’t. Deep and deadly minefields, extensive fortifications and Russian air power have combined to largely block significant advances by Ukrainian troops. Instead, the campaign risks descending into a stalemate with the potential to burn through lives and equipment without a major shift in momentum.”
Jasmin Feratović je v odlični niti dobro razgalil zavajanje glede porabe fosilnih virov pri jedrski energiji, ki si ga je prejšnji petek v Dnevniku privoščila novinarka:
V Dnevniku je bil 21.7. objavljen članek, ki izpostavlja potrebo po povečanju sistemske rezerve v primeru gradnje JEK2.
Članek se začne z obračunavanjem s podporniki JE, ker baje molčimo o tem. A če za OVE stoji plinska elektrarna in za jedrsko tudi, to pač ni enako. 1/ pic.twitter.com/5DsADLdGW3
Še moj komentar: V zgornji trditvi gre za čisto zavajanje. Sistemska rezerva za JEK2 je seveda potrebna (v enaki moči kot je moč JE), vendar se uporablja zgolj v času remonta in menjave goriva (enkrat na 18 mesecev) ali v primeru izpada (kar je ekstremno redko).
Izkoristek sončnih elektrarn v Sloveniji je manj kot 1/8 ur letno (med 11 in 12% po podatkih AzE), kar pomeni, da je 89% časa potrebno kuriti plin za ustvarjanje nadomestne elektrike, ko ni sonca.
Poraba plina – JE v. SE (sonce) za isto moč elektrarne:
SE – 89% časa
JE – 5.5% časa (1 mesec v 18 mesečnem obdobju)
Pri SE se torej veliko večino časa (89% časa) uporablja plin, pri JE pa le 5.5% časa za ustvarjanje iste količne električne energije. Torej se pri SE uporabi 16-krat več plina kot pri JE (pri isti skupni količini proizvedene elektrike).
Žiga Zaplotnik je pred dvema letoma v intervjuju za N1 dobro napovedal bodoče dogajanje zaradi globalnega segrevanja. Takrat je napovedal: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo.
Letos od začetka marca je razvidna močna anomalija v segrevanju Atlantika in v povprečju površja vseh oceanov. Anomalija je konec junija znašala že +0.74 stopinj Celzija. Ta anomalija naj bi se prenesla v segrevanje ozračja.
Global Sea Surface Temperature Anomaly keeps rapidly breaking new records.
We need to seriously consider the possibility that this warming spike will be worse than the 1997 and 2015 Super El Niños.
Amid the searing heat of this European summer, Spain’s citizens go to the polls today to elect a new parliament. Spain (unlike Portugal, Italy or Greece) still has a monarch. And this ‘constitutional’ monarch appoints a government that can command a majority in parliament.
The current government is a minority of Spanish socialists led by Pedro Sanchez and backed by the leftist grouping now renamed Suma and by sundry small nationalist parties from the Basque and Catalan regions. Sanchez has called a snap election, unprecedented in the middle of summer and just before the August holiday break. Why? Because support for his government is crumbling at the seams and he fears that the economic situation could deteriorate further if he leaves an election to later on. Moreover, he aims to gain votes at the expense of the weakening leftist parties within Suma.
Preberite spodnjo nit Joja Michella, ki bo jeseni izšla v obliki znanstvenega članka v EJEEP. Michell je naredil dekompozicijo izpustov CO2 na glavne komponente (prebivalstvo, BDP/prebivalca, energetsko intenzivnost BDP in intenzivnost emisij v proizvodnji energije) in simuliral, kako realističen je scenarij razogljičenja. Ugotavlja, da če hočemo do leta 2050 zmanjšati emisije CO2 blizu ničle, bi ob nadaljevanju sedanjih trendov glede energetske intenzivnosti in intenzivnosti emisij morali zmanjšati življenjski standard (BDP na prebivalca) na svetu za več kot 40% (popolna odrast), kar je seveda absolutno nerealistično. Če hočemo obdržati življenjski standard in ga normalno povečevati (rast BDP/preb po 1.5% letno), bi ob trendnih tehničnih predpostavkah glede energetske intenzivnosti in intenzivnosti emisij morali cilj glede razogljičenja prepoloviti.
Smo torej pred dilemo nižji standard ali manj ambicioznosti glede razogljičenja? Ne nujno. Odgovor se skriva v intenzivnosti emisij na enoto energije. Glede slednje namreč dosedanje politike v razvitih državah (zamenjava premoga pri proizvodnji električne energije z OVE vetra in sonca) ne dajejo in ne morejo dati ustreznih rezultatov. Kajti prehod iz premoga na OVE vetra in sonca (zaradi variabilne narave delovanja sončnih in vetrnih elektrarn ter potrebe po nadomestnih kapacitetah) pomeni dejansko prehod iz premoga na plin, kar pomeni zgolj tretjinsko razogljičenje proizvodnje električne energije. Če pa bi električno energijo iz premoga in plina zamenjali z jedrsko in hidro energijo, bi se izpusti CO2 zmanjšali za do 95% (glede na premog). Če torej resno mislimo z razogljičenjem, tega s soncem in vetrom ne moremo doseči, ampak moramo poseči po bolj zanesljivih virih energije.
When I started thinking about the relationship between growth, technology and emissions, I quickly came across the widely used Kaya identity.
This decomposes emissions into a number of key indicators and ratios: population, GDP per capita, energy per unit of GDP and emissions per unit of energy.
I found it surprisingly difficult to find clear decompositions of the historical data and forecasts and scenarios using the identity — perhaps I didn’t look hard enough. Anyway, I decided to have a go myself.
Reality check: Teslina giga tovarna baterij ne more delovati na spremenljivo in občasno "zeleno" energijo iz sončnic ali vetrnic, pač pa potrebuje energijo iz stalne plinske elektrarne. No, jedrska bi imela za 120-krat !!! nižje izpuste od plinske na kilovatno uro (5 proti 593… https://t.co/9faxdrM1Mz
…ko se počutiš, kot da bi izdal kolege sotrpine, ko jih po 180 kilometrih trpljenja prehitiš v zadnjih 50 metrih
Pri Mateju ni običajnih floskul, ni šampionske vzvišenosti, ni taktiziranja, so zgolj iskrenost, čustva in sočutje do sotrpinov, ki se po mesecih trdih priprav soočijo v 3-tedenskem brutalnem gladiatorskem boju, kjer bi si vsak zaslužil zmagati.
There isn't one quote we could pick out of this interview to do it justice. If there is one interview you watch today, make it this one with @matmohoric.
On n'a pas su choisir une seule citation qui rendrait hommage à l'interview. Du coup si vous devez écoutez un seul interview… pic.twitter.com/sK0LUkCStD
Financial Times je prejšnji teden prenesel alarmantno izjavo nemškega ministra za gospodarstvo Petra Habecka: »To je kot vojna napoved«. Ta izjava se ni nanašala na rusko invazijo na Ukrajino ali na kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pač pa na množico subvencij in davčnih olajšav za proizvajalce, ki so jih uvedle ZDA za privabljanje investicij v industrijo.
Na poslovni konferenci se je Habeck pridušal: “[Američani] želijo imeti polprevodnike, želijo solarno industrijo, želijo industrijo vodika, želijo elektrolizerje”. Jeza ministra Habecka je po eni strani povsem upravičena. Ameriška uvedba subvencij v okviru zakona z zavajujočim imenom (»zakon o znižanju inflacije«) res pomeni napoved trgovinske vojne. Pomeni trgovinsko vojno na subvencijskih steroidih. Tovrstne politike (proizvodne in izvozne subvencije) so bile doslej za članice Svetovne trgovinske organizacije (WTO) eksplicitno prepovedane. Toda ker se je njena najmočnejša članica (ZDA) odločila, da teh dosedanjih pravil ne spoštuje več, tudi WTO temu ne oporeka in tega ne sankcionira.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.