Bidnov mandat bo šel v zgodovino po njegovi katastrofalno konfliktni zunanji politiki: sprovociranje vojne v Ukrajini, provociranje vojne okrog Tajvana, spoznoriranje izraelskega masakra in genocida nad Palestinci v Gazi, sponzoriranje vojne s Hezbolahom v Libanonu in provociranje vojne z Iranom. Je bil kateri ameriški predsednik bolj konflikten?

Israel is now tempted to risk an all out war with Iran. There is little chance that such a war would achieve anything but an all out war in the Middle East, a rapid increase in oil prices and a severe hit on the Democratic chances in the ongoing election campaign.

Iran, who’s ballistic missiles had no problems in passing Israels air defenses, has threatened an all out attack on Israel’s infrastructure – electricity and gas installations as well as harbors – should Israel attempt to take revenge against Iran.

U.S. media still spreading the myth that the Biden administration is trying to hold back Israel.

The Washington Post for example headlines:

Biden works to limit conflict as Mideast edges closer to all-out war

However the piece admits that some views disagree strongly with its headline:

American officials say they are encouraging Israel to respond in a measured way, but U.S. allies in Europe are concerned that Washington is not putting sufficient pressure on the government of Prime Minister Benjamin Netanyahu. “Our understanding is the Americans are not holding them back,” said the official, who spoke on the condition of anonymity to discuss a sensitive military matter.Further down it comes to the heart of the issue:

Biden has been unwilling to use the most significant source of U.S. leverage — conditioning or suspending military aid to Israel — to try to change the dynamics of the war, as Israel has repeatedly rebuffed U.S. advice and counsel. Nadaljujte z branjem→

Marko Golob

Pred nekaj urami je udarila bomba (tokrat samo figurativna) v obliki intervjuja na CNN razvpite novinarke Christiane Amanpour z libanonskim ministrom za zunanje zadeve Abdalallah Bou Habibib-om en dan pred iranskim napadom na Izrael.

»Bomba« je bila izjava libanonskega zunanjega ministra, da se je Hezbollah pod vodstvom generalnega sekretarja Nasrallaha z Izraelom in s soglasjem ne samo izraelskega predsednika Bibija Netanyahuja, temveč tudi ob vednosti Združenih držav Amerike in Evrope dogovoril za premirje.

Samo nekaj dni za tem je Izrael nanj odvrgel za 80 ton bomb. Zakaj? Zakaj je bil pred dvema mesecema v Teheranu ubit glavni pogajalec in sekretar Hamasa Haniyeh, ki je veljal za voditelja Hamasa, ki si je najbolj prizadeval za mir? Zakaj je bil atentat izvršen ravno v Iranu na dan ustoličenja nove vlade (ki si je javno prizadevala za pomiritev z zahodom), kjer je bil Haniyeh, kot diplomat in mednarodno priznani predstavnik svojega ljudstva uradni gost? Zakaj javno ponižanje Irana?

Komu je nadaljevanje klanja Gaze, invazija v Libanonu in vojna z Iranom v interesu?

Nadaljujte z branjem→

Dobra numerična analiza v spodnjem tvitu.

Izumrli bomo. Mi zahodnjaki. Kot dinozavri. Vendar brez padca kometa ali jedrske vojne. Sami se bomo uničili. Ker se nočemo več razmnoževati.

Profesor Marandi je dobro pošolal britanskega novinarja glede morebitne vojne med Izraelom in Iranom.

Ne glede na zahodno proizraelsko propagando (“Izrael bo uničil iranske vojaške kapacitete, rafinerije, kritično infrastrukturo in Izrael bo zmagal”), je izid te vojne zelo negotov. Obe državi imata jedrske konice (Iran jih uradno nima, Izrael pa tega tudi uradno ne priznava), vendar ima Iran hipersonične rakete, ki jih izraelski Iron Dome, kot se je izkazalo včeraj, ne more prestreči. ZDA (in s tem Izreal) še nimajo hipersoničnih raket (LRHW je šele v testni fazi). Na drugi strani naj bi Iran, kakor je bilo mogoče zaslediti v medijih, v preteklih dveh mesecih od Rusije dobil nekaj globalno najboljših protizračnih sistemov obrambe S-400 (morda celo S-500), ki lahko prestrežejo hipersonične rakete (hitrost raket v sistemu S-400 je v razponu med 3.5 in 5.9 macha, kar je seveda hitrejše od vseh balističnih raket, ki jih premore ameriška vojska – in s tem Izrael. Torej, če bosta v nekem trenutku Izrael ali Iran presodila, da je ogrožena njuna eksistenca in bosta aktivirala rakete z jedrskimi konicami, je večja verjetnost, da bodo te explodirale na ali nad izraelskim teritorijem. Lahko pa seveda Izrael preseneti s kakšno diverzijo.

Če je še ostalo kaj razuma med neokoni, ki namesto Bidna vodijo ameriško administracijo, bi bil zdaj skrajni čas, da zaustavijo konje in umirijo Netayahuja. Jedrska vojna Izraelu ne bo pomagala glede eksistence judovske države, če je to glavni cilj ameriškega preferiranja Izraela. Tudi če bi Izrael zmagal v tej vojni, je njegova eksistenca ogrožena, ker bo moral pobiti vedno več ljudi. Izraelska eksistenca je možna, kot pravi Nassim Taleb, zgolj v miru s sosedi, kar pa pomeni priznanje Palestinske države.