Gre preprosto za politično odločitev o tem, kdo je bolj potenten in bolj zanesljiv partner. In v obeh pogledih je Kitajska v očeh južnoameriških držav zmagala. Od ZDA dobijo pridige in izsiljevanja, od Kitajske pa investicije v proizvodnjo in infrastrukturo in zanesljivega partnerja.

No matter how much he insists he doesn’t want to, Luiz Inácio Lula da Silva sure looks like he’s picked a side in the standoff between Brazil’s two largest commercial partners.

The president known as Lula is currently on a state visit to China signing trade accords with Xi Jinping, shrugging off the risk that strengthening links with Beijing will irk US President Donald Trump.

It’s the Brazilian leader’s latest bet that China is a more willing and reliable partner than America as he seeks to transform a commodities-heavy economy into a bigger player in the global value chain.

Chinese car giants BYD and Great Wall Motor have already fueled the revival of Brazil’s automotive industry, and Lula wants more — specifically, infrastructure investments that can help get Brazilian products to Asia faster.

Nadaljujte z branjem→

Včerajšnji dogovor med ZDA in Kitajsko, po katerem so za obdobje treh mesecev ZDA znižale carine na kitajske izdelke na 30 %, Kitajska na ameriške pa na 10 %, je treba razumeti predvsem iz vidika popuščanja ZDA, da do pogovorov sploh lahko pride. Kitajska stran je namreč kot pogoj za začetek pogajanj postavila zahtevo, da ZDA svoje ekscesne carine najprej zniža na izhodišče, to je na obdobje pred 2. aprilom 2025. Obe državi sta v ženevskem dogovoru zato carine spustili nazaj na to izhodišče pred 2. aprilom 2025, kar omogoča, da se državi sploh lahko začneta pogovarjati o bodoči ureditvi bilateralne trgovine.

Ta dogovor lahko Trump sicer prodaja kot zmago in borze lahko spet letijo v nebo. Toda v resnici gre za Trumpovo kapitulacijo. Moral je stopiti nazaj, da so se Kitajci sploh pripravljeni začeti pogovarjati.

Nadaljujte z branjem→

Prva kitajska hitra železnica je začela obratovati leta 2008 med Pekingom in Tianjinom. Leta 2008 je skupna dolžina omrežja hitrih železnic (HSR) znašalo 672 kilometrov. Leta 2009 je znašalo že 2,699 kilometrov. Do konca leta 2024 se je kitajsko omrežje hitrih železnic razširilo na 48.000 kilometrov, s čimer je Kitajska utrdila svoj položaj kot država z najobsežnejšim sistemom hitrih železnic na svetu. To omrežje predstavlja približno dve tretjini svetovne infrastrukture hitrih železnic.

Kitajska vlada načrtuje nadaljnjo širitev tega omrežja do 60.000 kilometrov do leta 2030, z namenom izboljšanja povezanosti po vsej državi. Samo v letu 2024 je Kitajska v železniško infrastrukturo vložila približno 850,6 milijarde juanov (okoli 118,3 milijarde ameriških dolarjev), pri čemer je bilo odprtih več kot 3.100 kilometrov novih železniških prog, vključno z 2.457 kilometri hitrih železnic.Ta hiter razvoj je močno izboljšal učinkovitost potniškega prometa – kitajske železnice so v letu 2024 prepeljale več kot 4 milijarde potnikov, kar je rekordna vrednost.

Seveda pa tako ambiciozna širitev prinaša tudi velike finančne izzive. China State Railway Group, državni upravljavec, je akumuliral skoraj 1 bilijon ameriških dolarjev dolga. Kljub tem izzivom ostaja kitajsko omrežje hitrih železnic temeljni steber njene infrastrukturne strategije, katere cilj je spodbujati gospodarski razvoj in regionalno povezovanje.

No, medtem ko se ZDA ukvarjajo s carinami, EU pa s sankcijami proti Rusiji, je Kitajska lansirala projekt super hitrega vlaka. Vlaka, ki naj bi postal hitrejši od Boeinga ali Airbusa. Vlaka, ki naj bi postal hitrejši od zvoka.

Nadaljujte z branjem→

Grenlandija

Antarktika

Nadaljujte z branjem→

Temperatura površine oceanov se je po iznihanju šoka zaradi podvodnega izbruha Hunga Tonge spet začela ohlajati

Nadaljujte z branjem→

Svet za človekove pravice pri Združenih narodih je objavil poročio o izraelskem genocidu v Gazi s povednim naslovom “Anatomija genocida“. To poročilo je dodatna dokumentacija največjega zločina proti človeštvu, ki se dogaja v zadnjih desetletjih, ki so ga že obsodile najvišje instance mednarodnega prava, kot je Mednarodno kazensko sodišče. Višjih instanc mednarodno pravo nima.

Kdor je ob poročilih vseh najvišjih instanc mednarodnega prava in mednarodne multilateralne ureditve tiho, kdor ob teh poročilih in obsodbah še naprej podpira izraelsko politiko, kdor vzdržuje diplomatske odnose z izraelskimi oblastmi in kdor celo dobavlja orožje Izraelu za nadaljevanje genocida, je udeleženec v tem genocidu. In mediji, ki so ob tem genocidu in največjem zločinu proti človeštvu pohlevno ali oportuno tiho, so tudi udeleženci v genocidu. In intelektualci, ki so ob tem genocidu in največjem zločinu proti človeštvu pohlevno ali oportuno tiho, so tudi udeleženci v genocidu. 

Genocid v Gazi je ekvivalenten holokavstu v drugi svetovni vojni. Zakaj je Izraelu dovoljeno, da pred očmi celotnega sveta, v realnem času in pred prižganimi TV kamerami, počne to, za kar danes brez izjeme najodločneje obsojamo, da so počeli nacisti v drugi svetovni vojni?

John Mearsheimer je ob Yanisu Varoufakisu eden redkih pokončnih zahodnih intelektualcev, ki ob tem  genocidu ni oportuno tiho:

Nadaljujte z branjem→

Just two days ago I stated that the U.S. had lost its war against Ansar Allah in Yemen:

The Houthi can not be defeated. Soon a U.S. ship will get hit. From there the war could easily escalate into a war against Iran. There is a good chance that the U.S. would lose it.It is high time for the Trump administration to pull back from its Yemen campaign.

Last night Trump conceded that the campaign was lost. He order the U.S. fleet to retreat:

Trump Says the U.S. Will Cease Strikes on Houthi Militants (archived) – NY Times, May 6 2025
It was unclear whether the Houthis were going to stop impeding international shipping, which was the objective of the American bombing campaign.

The United States and Houthis in Yemen reached a deal to halt American airstrikes against the group after the Iranian-backed militants agreed to cease attacks against American vessels in the Red Sea, President Trump and Omani mediators said Tuesday.
…
“They just don’t want to fight,” Mr. Trump said. “And we will honor that and we will stop the bombings. They have capitulated, but more importantly, we will take their word. They say they will not be blowing up ships anymore.”But despite his claim of success, it remained unclear whether the United States had achieved its objective of stopping the Houthis from impeding international shipping after a costly seven-week bombing campaign.

Nadaljujte z branjem→

Ameriški volilci bodo hvaležni za povečanje uvoznega davka, britanski pa za njegovo zmanjšanje.

Kitajska je v enem mesecu po Trumpovi uvedbi astronomskih carin preusmerila izvoz drugam in nadomestila ameriški trg.

Če zapreš industrijo, seveda potrebuješ manj elektrike in manj zaposlenih. Evropa je na dobri poti v predindustrijsko dobo.