Po tem, ko je zelo malo izmed 90-ih voditeljev držav “poklicalo nazaj” ameriškega voditelja glede trgovinskega dogovora, je ameriški predsednik Trump začel z novim krogom dvigovanja carin. Za 15 držav je dvignil splošne carine (na 25 do 40%, za Brazilijo celo na 50 %), hkrati pa bodo za te države veljale še specifične sektorske carine. Norost tega dviga – ob že povedanem, da so povsem neosnovane, politično motivirane, v nasprotju s pravili WTO in v nasprotju z vsemi logičnimi argumenti – je v tem, da so škodljive za ameriško gospodarstvo. Osnovno pravilo v mednarodnih trovinskih pogajanjih od sredine 1960-ih let naprj je bilo, da morajo biti carine na inpute nižje od carin na končne izdelke, sicer carine pomenijo negativno zaščito za domačo industrijo. Torej pomenijo dodatni davek na domačo industrijo. In Trump s svojimi carinami dela točno – medtem ko za večino držav veljajo splošne uvozne carine v višini 10 %, pa je Trump na ključne inpute (železo, jeklo, aluminij, baker itd.) uvedel carine v višini med 25 % in 50 %. S tem seveda dela domačo avtomobilsko in elektro industrijo še manj konkurenčno. 

Okrog kralja Donalda seveda ni nikogar, ki bi to razumel, in če slučajno bi, da bi si upal to njemu tudi povedati.

Nadaljujte z branjem→

Zelo razumen članek v The Guardianu, ki poudarja, da je jedrska energija edina resna opcija, če želimo zagotoviti domači razvoj in omogočiti državam v razvoju, da zrastejo iz revščine. Vsi ostali viri so bodisi “umazani” (elektrarne na premog ali plin), nezadostni (hidro elektrarne) ali nezanesljivi in dragi (OVE sonca in vetra). Jedrska energija je najcenejši nizkoogljični vir elektrike.

Today, 700 million people live in extreme poverty (defined as living on less than $2.15 per day). They won’t climb out of it without access to more energy. Making as much energy as possible available to as many people as possible ought to be a defining goal of the 21st century.

But there is an elephant in the room: the climate emergency. Our energy supply is responsible for three-quarters of our global greenhouse gas emissions. Plot a second graph, this time of carbon emissions per capita against energy consumption per capita: you’ll draw another straight line. So, how do we promote energy abundance and the prosperity it enables without sacrificing the natural environment?

Nadaljujte z branjem→

Na lokaciji Akkuyu se gradijo 4 enote po 1.200 MW, skupne moči 4.800 MW. (najsodobnejši ruski reaktorji VVER Gen III+). To pomeni letno proizvodnjo električne energije v obseg 40 TWh oziroma dovolj za 12 milijonov prebivalcev. Na prvi pogled izstopa cena – ena enota, podobne velikosti, kot se načrtuje pri JEK2 – stane 5 milijard dolarjev. Torej dvakrat manj od načrtovane cene JEK2. Vendar cena ne izstopa zaradi tega, ker je ponudnik opreme ruski  Rossatom, pač pa, ker gre za podobne cene, kot jih ponujajo oziroma so jih že izgradili v zadnjih letih tudi drugi ponudniki (korejski in kitajski) v drugih projektih po svetu.

Ne, cena izstopa zato, ker so cene, s katerimi operiramo v Evropi – zaradi samoomejitve na francoskega in ameriškega dobavitelja – dva- do trikrat višje. Torej v Evropi se samokaznujemo z izborom dobaviteljev, ki že dolgo niso nič izgradili ali pa zelo malo, ki so zelo počasni (glejte projekte Flamanville, Hinkley Point C, Okiluoto, Vogtle) in zaradi tega tudi božjastno dragi. Če bi se odločili za korejske, kitajske ali ruske dobavitelje (sosednja Madžarska se je), bi dobili JEK2 bistveno hitreje in dvakrat ceneje. Toda v teh krajih je to bogokletno oziroma prepovedano. Plačujemo ceno za lastno neumnost.

Več podatkov o projektu Akkuyu.

Tukaj pa je pregled zadnjih projektov gradnje jedrskih elektrarn v svetu v obdobju 2015-2025:

Vir: Pregled s pomočjo ChatGPT

Komentar:

• Najdražji so Zahodni reaktorji (Vogtle, Hinkley) zaradi regulativ, zamud in kompleksnosti.

• Evropa – EPR reaktorji (Flamanville, Olkiluoto, Hinkley) imajo izredno visoke enotske stroške (8–15 tisoč USD/kW), zaradi zamud, tehničnih težav in regulativne kompleksnosti.
• ZDA – Vogtle je med najdražjimi zaradi podobnih razlogov.
• Kitajski projekti so bistveno cenejši – Fangjiashan in Hongyanhe sta najcenejša, sledita Sanmen, Haiyang ter Hualong One pri Fuqingu.
• Kitajska, Koreja in Rusija – razvoj lastnih tehnologij daje izrazito nižje stroške (~1 850–3 200 USD/kW), kar kaže na učinkovitost serijske proizvodnje in manj regulatornih obremenitev.

Bine Kordež

Pred dobrim mesecem je Vlada v javno razpravo posredovala Zakon o lastniški zadrugi zaposlenih, ki naj bi sistemsko uredil vključevanje delavcev v lastništvo podjetij. Po navedbah vlade je cilj zakona povečanje motivacije zaposlenih preko vključitve v lastništvo, zakon pa naj bi predstavljal tudi pomembno orodje za reševanje vprašanj lastniškega nasledstva. Analize lastništva v slovenskih podjetjih namreč kažejo, da velik del današnjih zasebnih lastnikov nima rešenega vprašanja nasledstva ob upokojitvi in predlagani zakon naj bi omogočal lažji prehod lastništva tudi v roke zaposlenih.

Osnovni princip prenosa lastništva na zaposlene po tem zakonu je v tem, da bi zaposleni pridobili lastništvo v družbi z minimalnim vložkom lastnih sredstev v zadrugo (posameznik največ 300 eur). Kupnino za nakup družbe bi zadruga namreč poravnala z najemom posojila ali z obročnim plačevanjem, posojilo ali obroki pa bi se vračali z bodočimi dobički oziroma ustvarjenimi finančnimi presežki družbe. Za izvedbo nakupa bi ustanovili posebno pravno obliko zadruge zaposlenih kot jo opredeljuje predlagani zakon in kupljeno družbo preko nje upravljali. Iz naslova lastništva bi prejemali tudi dividende, ob odhodu iz firme pa bi prejeli še plačilo lastniškega deleža, ker jim članstvo v zadrugi preneha. Tudi vsa navedena izplačila bi se izvedla iz finančnih presežkov družbe.

Nadaljujte z branjem→

Igor Rus

Zadnji predlog premierja Roberta Goloba o posvetovalnem referendumu o izstopu iz NATO organizacije je sprožil val reakcij. Tako kot vedno, hitro sta nastala dva tabora: tistih, ki bi takoj izstopili iz NATO in tistih, ki zagovarjajo ostanek v NATO.

Pa poglejmo malo argumente (pre)mnogih komentatorjev ostanka v NATO organizaciji. Njihov argument je, da z ostankom v NATO zagotavljamo varnost Slovenije. Implicitno se podrazumeva varnost pred Rusijo in ruskim predsednikom Putinom, ki je postal bav-bav 21. stoletja.

Toda obstaja še en njihov argument za ostanek v NATO, ki so ga mnogi opazovalci spregledali, gre pa nekako takole: če izstopimo iz NATO organizacije bomo hitro postali »plen« sosednjih držav – Hrvaške, Madžarske, Avstrije in/ali Italije, ki baje imajo zgodovinske aspiracije na Slovenijo oz. prostor, ki ga zasedajo prebivalci Republike Slovenije. Zato je smiselno ostati v NATO, češ da takrat nas nihče od sosedov ne bo »napadel«.

Nadaljujte z branjem→

Zgodovinske vzporednice so neverjetne:

V Nemčiji je v kohortah 0 do 25 let več kot 40 % tujcev ali Nemcev z migrantskim poreklom. Čez 20 let bo v Nemčiji zanimiva situacija…