Daniel Little v recenziji knjige Margaret Somers & Freda Blocka “The Power of Market Fundamentalism: Karl Polanyi’s Critique” piše o viziji Karla Polanyija o tem, kakšna naj bi bila prava kombinacija med tržnim gospodarstvom in njegovo demokratično regulacijo, da bi bil sistem vzdržen in da bi živeli v spodobni družbi. In seveda o tem, da se je Polanyi zmotil, ko je napovedal, da se bodo razvile ideje in koncepti o primerni regulaciji. Namesto tega smo dobili tržni fundamentalizem in naraščajočo koncentracijo bogastva.
Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Slika dneva: Kako deflacija draži kredite
Spodnja slika najbolj plastično kaže negativne učinke deflacije oziroma, natančneje, nizke inflacije (lowflation) na stroške najemanja kreditov. Če je napoved Maria Draghija julija 2012, da bo naredil “vse, kar je treba“, da bi rešil evro, znižala nominalno raven obrestnih mer, pa je od takrat naprej ECB zgrešila inflacijski cilj “blizu 2%“. Posledično so zaradi dramatično nizke inflacije (0.5%) začele naraščati realne obrestne mere za kredite (to pa je tisto, kar podjetja resnično zanima). In ti naraščajoči stroški zadolževanja niso več samo problem Španije, pač pa tudi Nemčije in celotnega evro območja.
Evrope kot talke Nemčije ne more rešiti eksperiment “nemške ECB”
Odličen članek v Washington Postu o tem, kako se je Britanija rešila nemškega terorja in kako je cela Evropa postala talka Nemčije in njene obsesije z inflacijo, ki je ni. In seveda o tem, da sedanje eksperimentiranje ECB ne more rešiti fundamentalnega problema – da skupna valuta evro pod taktirko “nemške monetarne politike v ECB” koristi samo Nemčiji, ubija pa vse ostale članice.
Europe didn’t start a land war in Asia. And it didn’t go up against a Sicilian when death was on the line. But it still fell victim to one of the classic blunders: it joined a monetary union with Germany.
Negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka
Zsolt Darvas in Pia Hüttl iz Bruegla pišeta o tem, zakaj negativna obrestna mera ECB ne bo imela učinka. Poslovne banke so namreč polovico svojih depozitov pri ECB premaknile med presežne rezerve (na računih pri ECB) že sredi leta 2012, ko je ECB znižala obrestno mero na depozite. Ukrepu ECB glede negativne obrestne mere na depozite bi torej moral hkrati slediti tudi ukrep negativne obrestne mere na presežne rezerve ali uvedba zgornje meje (cap) na višino presežnih rezerv. Toda ta ukrep bo zgolj pomenil, da bodo poslovne banke najbrž prej odplačale dolgoročno financiranje (LTRO), ki ga dobivajo od ECB, ne bo pa imel vpliva na spremembo kreditiranja. Nadaljujte z branjem
Tudi negativna obrestna mera ECB ne more spodbuditi kreditiranja
Še enkrat, pred začetkom današnjega eksperimenta ECB.
Kot poroča Der Spiegel, naj bi ECB na zasedanju 6. junija letos naredila naslednji korak v eksperimentiranju z monetarno politiko. Vse z namenom, da bi spodbudila stagnirajoče ali celo upadajoče investicije in spodbudila okrevanje v evro območju. Po eni strani naj bi vodilno obrestno mero znižala iz praktično nič (0.25%) na absolutno ničlo (0%), po drugi strani pa naj bi prvič v zgodovini centralnega bančništva uvedla negativno obrestno mero za bančne vloge pri ECB. To efektivno pomeni davek za banke, ki denar parkirajo pri ECB.
Toda to ne more rešiti problema nizkega kreditiranja bank. Zakaj ne?
View original post 937 more words
Magnifico – Ti Si Moja Ljubezen
Prej sem v avtu na radiju slišal to priredbo in se spomnil, kako dobro pesem je takrat naredila Elda Viler.
Za mojo ženo.
Referendumski dan ali e-glasovanje? Digitalizirajmo izražanje volje državljanov
Rešitev za povečanje volilne udeležbe na julijskih volitvah – e-volitve. Z Andrejem sva to predlagala že pred tremi leti.
Jože P. Damijan
Andrej Mertelj
Načeloma je smisel referendumov kot izražanja širše ljudske volje bodisi v iskanju širšega družbenega soglasja o konkretnih projektih in politikah (posvetovalni referendum) bodisi v možnosti širšega demokratičnega korektiva konkretnih odločitev zakonodajalca (naknadni zakonodajni referendum). V primerjavi z drugimi državami je Slovenija v tem oziru relativno precej nagnjena k demokratičnemu preverjanju namer ali odločitev oblasti, čeprav spet ne tako močno kot denimo Švica ali Kalifornija. Kar je dobro.*
View original post 2,484 more words
Zanimivo branje
- Nit-Piketting continued – Branko Milanovic
- Ray on Milanovic on Ray on Piketty – Chhota Pegs
- Plots and Subplots in Piketty’s Capital – Rajiv Sethi
- A Paltry Start in Curbing Global Warming – NYTimes.com
- Reforming Econ 101 – mainly macro
- Economic history and economic development – vox
- Basic social institutions and democratic equality – Understanding Society
- The Republican Case Against Republican Economics – NYTimes.com
- The Challenge of Participation in the Globalizing Economy – Tim Taylor
Pikettyjeva pojasnila glede podatkov
Thomas Piketty v Vox pojasnjuje podrobnosti glede uporabljenih podatkov v knjigi “Capital in the 21st century“
This is a response to the criticisms – which I interpret as requests for additional information – that were published in the Financial Times on May 23 2014 (see FT article here). These criticisms only refer to the series reported in chapter 10 of my book Capital in the 21st century, and not to the other figures and tables presented in the other chapters, so in what follows I will only refer to these series.
ECB v akciji
Tadej Kotnik očitno postaja z naskokom najboljši (občasni) pisec Financ. Nekdo, ki spremlja tuje medije in zna stvari tudi povezati in objektivno napisati brez zapadanja v ideologijo.
Splača se prebrati njegov zapis o možnih ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejela na jutrišnjem zasedanju sveta ECB. Gre predvsem za ukrepe za spodbuditev kreditiranja bank, povišanje inflacije in zmanjšanje tečaja evra. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.