Včeraj sem pisal o tem, kakšni so bili stroški podaljšanja vojne v Ukrajini za štiri leta in pol za države EU, danes pa objavljam kratko analizo, koliko je ta vojna stala Ukrajino do sedaj, kakšna bo dolgoročna škoda in kakšne ekonomske posledice prinaša podaljšanje vojne še za eno leto kot alternativa miru. Celotna analiza z uporabljenimi viri je dostopna tukaj.

Analiza ocenjuje gospodarsko škodo v Ukrajini zaradi vojne, pri čemer loči škodo zaradi uničenega premoženja in izgubljenega BDP do konca leta 2026 in dolgoročne izgube zaradi manjšega BDP kot posledice žrtev vojne in odseljenih. Čeprav se velik del škode nanaša na dosedanjo škodo zaradi uničene energetske, transportne in gospodarske infrastrukture in izgubljenega BDP do sedaj, pa potencialno največji dolgoročna škoda izhaja iz izgube BDP zaradi trajno odseljenih. Upoštevana sta scenarija, da so odselitve trajne oziroma da se polovica odseljenih po vojni vrne nazaj. V analizi so upoštevani trije scenariji glede števila žrtev: osnovni scenarij, ki upošteva uradne ocene z dobrih 200 tisoč žrtev; srednji scenarij s pol milijona žrtev in drastični scenarij z 1,6 milijona žrtev.

Skupni gospodarski strošek vojne za Ukrajino je po osnovnem scenariju ocenjen na 957 milijard EUR. Od tega ocena vrednosti uničenega premoženja in izgubljenega BDP do konca leta 2026 znaša 452 milijard EUR, 505 milijard EUR pa znaša ocena vrednosti prihodnjega izgubljenega BDP zaradi umrlih in ranjenih v vojni ter odseljenih. Pri umrlih in ranjenih je upoštevanih 25 preostalih delovnih let, pri odseljenih 30. Če se polovica odseljenih vrne, se skupna ocena iz 957 zmanjša na 721 milijard EUR. V srednjem scenariju s pol milijona mrtvih in ranjenih doslej se skupna škoda poveča na 962 milijard EUR, v scenariju 1,6 milijona žrtev pa na 1.045 milijard EUR.

Slika 1: Povzetek dosedanje škode in dolgoročnih izgub zaradi vojne na Ukrajino, osnovni scenarij

Vir: lastni izračuni iz RDNA5, IMF, WDI, BBC, OHCHR, UNHCR in CES. Osnovni scenarij: brez vrnitev odseljenih in brez diskontiranja. Zneski v mrd EUR, zaokroženi brez decimalk.

V analizi ocenjujem tudi, koliko je stalo Ukrajino, ker ni podpisala mirovnega sporazuma z Rusijo, izpogajanega konec marca 2022, ki bi ji prinesel trajni mir. V osnovnem scenariju znaša razlika zaradi nadaljevanja vojne glede na zgodnji mir 786 milijard EUR. Od tega odpade približno 115 milijard na dodatno uničeno premoženje, 167 milijard na dodatni izpad BDP, 32 milijard na prihodnje izgube zaradi novih umrlih in ranjenih ter 472 milijard na trajno odseljene. Ob 500.000 mrtvih in ranjenih skupaj se razlika poveča na 791 milijard EUR, ob 1,6 milijona pa na 874 milijard EUR. Vsakih dodatnih 1.000 umrlih in enako število ranjenih v referenci bi razliko zmanjšalo za približno 0,15 milijarde EUR

Primerjava kaže veliko gospodarsko vrednost zgodnjega konca vojne. Preprosto rečeno: če bi Ukrajina sklenila mirovni sporazum z Rusijo konec marca 2022 (sporazum je bil izjemno ugoden za Ukrajino iz vidika zahtevanih koncesij), bi se izognila kasnejšim neposrednim in dolgoročnim stroškom vojne v višini okrog 790 milijard evrov, kar pomeni približno 4,7 ukrajinskih BDP-jev iz leta 2021 ( 790 / 168,9 = 4,68).

Analiza ocenjuje tudi posledice nadaljevanja vojne. Nadaljevanje vojne bi pomenilo približno 215 milijard EUR finančnih potreb in nastale škode na leto: 109 milijard izdatkov za orožje nad predvojnim proračunom ter 106 milijard nove fizične škode, nadaljnjega izpada BDP in prihodnjih izgub zaradi novih žrtev. Drugače rečeno: nadaljevanje vojne Ukrajino stane več kot en BDP (iz leta 2021) v obliki nastale neposredne in dolgoročne škode. Pri 15.000 mrtvih in ranjenih mesečno vsako dodatno leto vojne pomeni 180.000 novih žrtev in približno 14 milijard EUR dolgoročnih izgub v obliki manjšega BDP. K temu se pridružujeta novo uničenje in nadaljnji izpadi proizvodnje.

Trajen mir bi te izgube ustavil. Ob dosegljivem trajnem miru se zato nadaljevanje pri takšnih stroških ekonomsko ne izplača. Nadaljevanje vojne bi bilo ekonomsko upravičljivo le, če bi preprečilo večjo prihodnjo škodo, kot jo povzroča. Prikazani izračuni zato močno podpirajo dosegljiv trajen mir namesto nadaljevanja vojne.

1. Namen in obseg analize

Analiza ocenjuje, v kakšnem obsegu je vojna zmanjšala ukrajinsko premoženje, proizvodnjo in prihodnji gospodarski potencial. Obravnava uničene stavbe, infrastrukturo in gospodarske objekte, izpad BDP od marca 2022 do konca 2026 ter dolgoročne izgube zaradi manjšega BDP kot posledice žrtev vojne in odseljenih. Posebej prikazuje okoljske in druge stroške, primerjavo s trajnim mirom na podlagi sporazuma iz marca 2022 ter posledice nadaljevanja vojne.

2. Uničene stavbe, infrastruktura in gospodarski objekti

V tem poglavju ocenjujemo vrednost uničenih ali poškodovanih stanovanj, javnih stavb, infrastrukture in gospodarskih objektov. Uporabljena je skupna ocena Svetovne banke, ukrajinske vlade, Evropske unije in Združenih narodov RDNA5, ki zajema škodo do konca leta 2025. Sektorski podatki so združeni v štiri skupine in preračunani v evre po povprečnem tečaju iz leta 2021. Izpad proizvodnje zaradi nedelujočih objektov je zajet posebej v oceni izgubljenega BDP.

Tabela 1. Neposredna fizična škoda do 31. decembra 2025

Skupna fizična škoda zaradi vojne do konca leta 2025 je ocenjena na 165 milijard EUR, približno toliko, kot je znašal celotni ukrajinski BDP v letu pred invazijo. Največ je izgub v civilnih stavbah in infrastrukturi. Poškodovana stanovanja pomenijo potrebo po začasni nastanitvi in obnovi, uničene šole in zdravstvene ustanove pa slabšo dostopnost osnovnih storitev. Ti učinki segajo tudi v kraje, ki niso neposredno na fronti.

Izguba elektrarne ali železniške povezave ima bistveno večje negativne posledice, kot je zgolj izguba za njenega lastnika. Podjetje brez zanesljive elektrike zmanjša proizvodnjo ali uporablja dražji generator; ob prekinitvi prevoza težje dostavi izdelke in surovine. Zaradi teh izgub je gospodarski pomen infrastrukturne škode večji od zgolj stroška popravila posameznega objekta. Pri obnovi bodo zato posebno pomembna omrežja, od katerih je odvisno delovanje drugih dejavnosti.

Ocena še ne vključuje škode, nastale v letu 2026. Prav tako ne pomeni zneska, potrebnega za celotno obnovo: ta vključuje tudi izboljšave, prilagoditve in dražje izvedbene pogoje. RDNA5 fizično škodo vrednoti po predvojnih nadomestitvenih cenah. Današnje cene obnove so lahko bistveno višje. BDP in prihodnji prispevek ljudi sta vrednotena z ravnijo iz leta 2021. Za pretvorbo vseh glavnih postavk je uporabljen povprečni tečaj 2021: 1 EUR = 1,1827 USD.

3. Izgubljeni BDP od marca 2022 do konca 2026

Izpad BDP zaradi vojne je izračunan kot razlika med dejansko ustvarjenim BDP v času vojne in BDP, ki bi ga gospodarstvo lahko ustvarilo, če bi sledilo predvojni napovedi rasti. Izhodišče izračuna je BDP v predvojnem letu 2021. Na tej osnovi je oblikovan scenarij dinamike realnega BDP (v cenah iz 2021), ki sledi stopnjam realne rasti, ki jih je napovedal IMF leta 2021. To dinamiko primerjamo z dejanskim gibanjem realnega BDP v času vojne in z napovedjo za 2026. Razlike med obema predstavljajo letni obseg izgubljenega BDP, ki jih seštejemo v kumulativni izpad BDP zaradi vojne.

Za leto 2022 upoštevamo deset mesecev, od marca do decembra. Leto 2026 je še napoved. Začetne ravni BDP nato vsako leto povečamo za ustrezno stopnjo rasti; seštevamo razlike med letnimi ravnmi, ne razlik med odstotki rasti.

Tabela 2. Predpostavljena in dejanska dinamika BDP ter izpad proizvodnje

Skupni izpad izpad BDP v obdobju vojne 2022-2026 znaša 287 milijard EUR. Gospodarska rast po letu 2022 ne odpravi te izgube, saj se začne z močno znižane osnove. Do konca 2026 je realni BDP približno petino pod ravnijo iz leta 2021 in tretjino pod ravnijo, ki bi jo dosegel po predvojni napovedi. Razlika samo v letu 2026 znaša približno 69 milijard EUR.

Vir: lastni izračuni iz IMF (2021, 2026). Prekinjeni del oranžne črte označuje napoved za 2026.

Primerjava z napovedjo ni natančen popis vsake posledice vojne: zajema tudi napake napovedovanja in druge gospodarske vplive. Vseeno pa dobro pokaže velikost izgubljene proizvodnje. Če bi za 2022 upoštevali celo leto, bi izpad znašal 296 milijard EUR.

4. Izgubljeni prispevek umrlih in ranjenih

Izgubljeni prihodnji obseg BDP zaradi umrlih in ranjenih ocenjujemo s pristopom človeškega kapitala: upoštevamo število let, ko bi umrli / ranjeni bili delovno aktivni do konca svoje delovne dobe. Pri umrlih in ranjenih predpostavimo povprečno starost 35 let ter še 25 let potencialnega ustvarjanja prispevka. V skladu z uveljavljeno prakso takšnih ocen uporabimo BDP na prebivalca, ki odraža povprečno ustvarjeno dodano vrednost na prebivalca v enem letu. Ukrajinski BDP na prebivalca leta 2021 je znašal 4.038 EUR. Predpostavljamo, da je število ranjenih enako kot umrlih in da ranjeni zaradi dolgotrajne delne invalidnosti ustvarjajo polovico običajnega prispevka.

Delovna doba v modelu traja 40 let, od 20. do 60. leta. Izgubo pri umrlih izračunamo tako, da njihovo število pomnožimo z letnim BDP na prebivalca in s 25 leti. Pri ranjenih upoštevamo polovico tega zneska. Prihodnji prispevek k BDP računamo po koncu obdobja, za katero je že ocenjen izpad BDP, zato istega leta ne prištevamo dvakrat.

Osnovni izračun uporablja oceno BBC do 200.000 umrlih ukrajinskih vojakov, oprto tudi na preverjanje projekta UALosses, in 17.605 potrjenih civilnih smrti do septembra 2026. Ta ocena je izjemno nizka, dejanske izgube so verjetno bistveno višje. Nekateri viri poročajo o 1,6 milijona mrtvih in ranjenih. Nižje ocene seveda pomenijo podcenjene bodoče gospodarske izgube iz naslova umrlih in ranjenih.

Obseg izgub preverimo v treh scenarijih. Prvi uporablja oceno BBC in potrjene civilne smrti. Drugi predpostavlja 500.000 mrtvih in ranjenih skupaj, tretji 1,6 milijona. V vseh treh velja enako razmerje med umrlimi in ranjenimi. V drugem in tretjem scenariju je število skupno, zato civilnih žrtev ne dodajamo še enkrat.

Tabela 3. Predpostavke treh scenarijev števila žrtev

Poimenski seznam UALosses vsebuje 94.301 evidentirano smrt po februarju 2022. Satelitska analiza grobišč Human Rights Watch za Mariupol ocenjuje najmanj 8.034 presežnih smrti. Ta podatka potrjujeta velik obseg izgub, ne omogočata pa neposrednega izračuna števila vseh umrlih v Ukrajini; k drugim evidencam ju zato ne prištevamo.

Tabela 4. Izgubljeni prihodnji prispevek v treh scenarijih

Izgubljeni prispevek umrlih k BDP v skladu s temi predpostavkami znaša 22 milijard EUR, ranjenih pa 11 milijard EUR, skupaj 33 milijard EUR izgubljene prihodnje dodane vrednosti. Znesek ne meri celotne vrednosti življenja in trpljenja ter ne vključuje ločenega računa zdravljenja in dolgotrajne oskrbe.

Vmesni scenarij pomeni približno 38 milijard EUR izgubljene prihodnje dodane vrednosti, scenarij 1,6 milijona žrtev pa približno 121 milijard EUR. Vmesna ocena je od prve višja za približno 5 milijard EUR, ker 500.000 mrtvih in ranjenih skupaj ni bistveno več od 435.210 oseb v prvem scenariju.

Številka 1,6 milijona mrtvih in ranjenih izhaja iz ruskih vojaških poročil, ki jih povzema Le Monde in ni neodvisno potrjena. Če jo uporabimo kot alternativno predpostavko, po 800.000 umrlih in ranjenih, skupni račun vse izgubljene dodane vrednosti doseže 1.045 milijard EUR.

Skupna ocena 1.045 milijard EUR poleg prihodnjega prispevka ljudi vključuje tudi 165 milijard EUR uničenega premoženja in izpad BDP do konca 2026.

5. Odseljevanje in izguba prihodnje proizvodnje

V tem poglavju ocenjujemo izgubljeni prihodnji BDP zaradi odseljenih prebivalcev v delovni dobi. Uporabimo podatek UNHCR o 5,9 milijona beguncev in 66-odstotni delež ljudi v delovni dobi iz raziskave CES. Tako dobimo približno 3,9 milijona oseb. Pri povprečni starosti 30 let predpostavimo še 30 let ustvarjanja prispevka, vrednotenega z BDP na prebivalca iz leta 2021. Izguba je enaka številu trajno odseljenih, pomnoženemu z letnim prispevkom in s preostalimi leti.

Osnovni scenarij predpostavlja, da vsi upoštevani odseljeni trajno ostanejo zunaj Ukrajine. Alternativa predvideva, da se vojna konča ob koncu 2026 in se polovica vrne na začetku 2027, polovica pa ostane v tujini. Pri vrnjenih se prihodnja izguba prispevka zato ne upošteva. Izračun kaže, da bi v primeru trajno odseljenih prebivalcev Ukrajina utrpela kumulativni izpad BDPv višini okrog 472 milijard EUR.

Tabela 5. Učinek predpostavke glede vračanja odseljenih

Če bi se polovica odseljenih vrnila, bi se dolgoročni izpad BDP zmanjšal na približno 236 milijard EUR. Vsakih 100.000 ljudi, ki bi sicer trajno ostali v tujini, v primeru vrnitve ustvari približno 12 milijard EUR prihodnjega prispevka. Obnova stanovanj, varnost, šole in zaposlitev zato vplivajo tudi na obseg povojne proizvodnje.

Ta izguba se nanaša na ukrajinsko gospodarstvo. Odseljeni v tujini še naprej delajo, ustvarjajo dohodek in lahko del zaslužka pošiljajo domov. Nakazila zmanjšujejo izgubo dohodka gospodinjstev, ne nadomestijo pa v celoti domačih delovnih mest, davčne osnove in lokalnega povpraševanja. Če bi se vračali postopno, bi bil izpad večji kot ob takojšnji vrnitvi polovice.

Osnovni zneski so sešteti brez rasti produktivnosti in brez diskontiranja, torej brez zmanjševanja teže oddaljenih prihodnjih let. Če prihodnje izgube diskontiramo s 3 % letno, celotni strošek vojne znaša 783 milijard EUR brez vrnitev oziroma 629 milijard EUR ob vrnitvi polovice odseljenih.

6. Drugi gospodarski in okoljski stroški

V tem poglavju obravnavamo stroške obnove, razminiranja, okoljske škode in obrambe, ki jih zajemajo drugi objavljeni izračuni. Zneski imajo različne cenovne osnove in časovna obdobja. Prikazujemo jih ločeno, ker se deloma prekrivajo s fizično škodo in izpadom BDP, ki sta že vključena v skupni račun. Vrednosti v dolarjih pretvorimo v evre po istem tečaju kot druge postavke.

Tabela 6. Dodatni kazalniki gospodarske in okoljske škode

Potrebe za obnovo so precej večje od samega poškodovanega premoženja. Vključujejo ponovno vzpostavitev storitev in prilagoditev objektov, ne zgolj vrnitve v predvojno stanje. Ocena širših gospodarskih izgub RDNA5 prav tako ni dodatek k 287 milijardam EUR izgubljenega BDP: del poslovnih motenj je v obeh računih zajet z drugačnimi merili.

Podnebni račun temelji na približno 311 milijonih ton dodatnih emisij CO₂ in družbenem strošku 185 USD na tono. Vrednost okoli 49 milijard EUR se nanaša na škodo po svetu, zato je ni mogoče v celoti pripisati Ukrajini. Onesnažena tla, izguba gozdov in minirana zemljišča pa neposredno omejujejo ukrajinsko kmetijstvo, poselitev in obnovo.

Obrambna poraba predstavlja veliko odtegnitev sredstev drugim namenom, vendar njenega celotnega zneska ni pravilno prišteti k izgubljenemu BDP. Del domače obrambne proizvodnje je v BDP že vključen, del opreme pa financirajo tuje države. Za dodatni neto strošek bi potrebovali primerjavo z običajno mirovno porabo in razmejitev financiranja.

Za naslednje leto je finančna primerjava pripravljena v osmem poglavju: od napovedanih potreb za vojno odštejemo dejanske državne izdatke iz leta 2021. Razlika pokaže obseg potreb nad predvojno porabo. Ker je izhodiščnih 155 milijard EUR napoved za leto 2027, tega zneska ne uporabimo za nazaj kot dejanske izdatke vseh preteklih let.

Izračun ne zajema izgubljenega šolanja, duševnih stisk, dolgotrajne oskrbe, nižje rodnosti ter uničene kulturne in naravne dediščine. Te posledice so gospodarsko in družbeno pomembne, vendar je metodologija teh izračunov še precej nerazdelana.

7. Primerjava s trajnim mirom na podlagi sporazuma iz marca 2022

V tem poglavju ocenjujemo razliko med škodo ob dosedanjem poteku vojne in škodo, ki bi ostala, če bi se vojna končala 31. marca 2022 in bi mir ostal trajen. Referenčni scenarij upošteva že uničeno premoženje, dotedanje žrtve in posledice začetnega gospodarskega padca. Izhodišče za fizično škodo je ocena Svetovne banke GRADE: 59,246 milijarde USD oziroma 50,1 milijarde EUR po istem tečaju kot v preostali analizi.

Za žrtve do konca marca uporabimo naknadno preverjene podatke OHCHR, objavljene junija 2022: 330 civilnih smrti februarja in 2.784 marca, skupaj 3.114. V istem obdobju je bilo potrjenih 2.708 ranjenih civilistov. Gre za potrjeni minimum, saj vseh primerov ni bilo mogoče preveriti. Oceno 2.100 umrlih ukrajinskih vojakov dobimo s približkom enakomernega povečevanja med javnima navedbama o 1.300 umrlih 12. marca in 2.500–3.000 umrlih 15. aprila; pri slednji uporabimo sredino razpona. To je računska ocena za 31. marec, ne neodvisno potrjeno število vojaških smrti.

Skupaj tako upoštevamo 5.214 umrlih. Zaradi primerljivosti s četrtim poglavjem predpostavimo enako število dolgotrajno delno invalidnih ranjenih, 25 preostalih delovnih let in letni prispevek 4.038 EUR; pri ranjenih je izguba polovična. Število 5.214 ranjenih je predpostavka modela, ne popis poškodb. Prihodnjo izgubo BDP zaradi teh žrtev v obeh scenarijih računamo po letu 2026, ker je izpad do takrat že zajet v računu BDP.

Pri gospodarskem okrevanju ohranimo predpostavko 10 % padca BDP v celotnem letu 2022. Od leta 2023 naprej predpostavimo stopnje rasti iz predvojne napovedi IMF, vendar z nižje začetne ravni in brez hitrega nadoknadenja. Za leto 2022 upoštevamo deset mesecev izpada. To ni ocena izgube samo v marcu, temveč predpostavka o posledicah začetnega šoka do konca leta 2026. V referenčnem scenariju dodatno predpostavimo, da bi se do takrat vrnili vsi zaradi vojne odseljeni; po letu 2026 zato ne bi bilo trajne izgube njihovega prispevka.

Tabela 7. Primerjava s trajnim mirom ob koncu marca 2022

Referenčni scenarij zgodnjega miru pomeni približno 171 milijard EUR skupne škode: 50 milijard že uničenega premoženja, 120 milijard izpada BDP do konca 2026 ter 0,8 milijarde prihodnjega izpada BDP zaradi umrlih in ranjenih do konca marca 2022. Mir teh izgub ne bi izbrisal. Ustavil pa bi nadaljnje uničevanje in nove žrtve ter omogočil obnovo in vračanje prebivalstva.

V osnovnem scenariju znaša razlika zaradi nadaljevanja vojne glede na zgodnji mir 786 milijard EUR. Od tega odpade približno 115 milijard na dodatno uničeno premoženje, 167 milijard na dodatni izpad BDP, 32 milijard na prihodnje izgube zaradi novih umrlih in ranjenih ter 472 milijard na trajno odseljene. Ob 500.000 mrtvih in ranjenih skupaj se razlika poveča na 791 milijard EUR, ob 1,6 milijona pa na 874 milijard EUR. Vsakih dodatnih 1.000 umrlih in enako število ranjenih v referenci bi razliko zmanjšalo za približno 0,15 milijarde EUR; bistveno večji vpliv imata gospodarsko okrevanje in vračanje odseljenih.

Če se po koncu sedanje vojne vrne polovica upoštevanih odseljenih, znaša razlika glede na zgodnji mir v treh scenarijih 550, 555 in 638 milijard EUR. Brez migracijskega učinka bi razlike znašale približno 314, 319 in 402 milijarde EUR. Ocena koristi zgodnjega miru je zato močno odvisna od vračanja ljudi, ne samo od uničenega premoženja in števila žrtev.

Primerjava kaže veliko gospodarsko vrednost zgodnjega konca vojne. Preprosto rečeno: če bi Ukrajina sklenila mirovni sporazum z Rusijo konec marca 2022 (sporazum je bil izjemno ugoden za Ukrajino iz vidika zahtevanih koncesij), bi se izognila kasnejšim neposrednim in dolgoročnim stroškom vojne v višini okrog 790 milijard evrov, kar pomeni približno 4,7 ukrajinskih BDP-jev iz leta 2021 ( 790 / 168,9 = 4,68). Drugače rečeno, vsako leto nadaljevanja voje je Ukrajino stalo več kot en BDP v obliki nastale neposredne in dolgoročne škode. 

8. Skupni strošek in ekonomska presoja nadaljevanja

V tem poglavju sumiramo fizično škodo, izgubljeni BDP do konca leta 2026 ter prihodnji izgubljeni prispevek umrlih, ranjenih in odseljenih. Prikažemo vse tri scenarije števila žrtev in možnost vrnitve polovice odseljenih. Povprečni strošek na leto dobimo tako, da znesek delimo z 58 meseci od marca 2022 do decembra 2026 oziroma s 4,83 leta. Gre za posledice tega obdobja, vključno s prihodnjimi izgubami, ne za že plačan denarni račun.

Stolpec za nadaljnje leto temelji na naslednjih predpostavkah o financiranju, uničevanju premoženja, proizvodnji in novih žrtvah.

Finančni izračun izhaja iz navedbe predsednika Zelenskega na Evropskem svetu 16. oktobra 2026, da bo vojna v naslednjem letu zahtevala 155 milijard EUR. Od tega odštejemo dejanske izdatke državnega proračuna v letu 2021: 1.491,206 milijarde UAH, preračunane po povprečnem tečaju 32,31 UAH za EUR. Navedba 155 milijard se nanaša na proračun za potrebe vojne, zato razlika ni uradna primerjava dveh enako sestavljenih državnih proračunov.

Novo fizično škodo ocenimo na podlagi povečanja med RDNA4 in RDNA5, s 176,1 na 195,1 milijarde USD. Ta letni prirast pretvorimo v evre in ga zaradi scenarija intenzivnejših napadov povečamo za polovico. Preverimo tudi možnost nespremenjene in podvojene hitrosti uničevanja. Faktor 1,5 je predpostavka; skupna vrednost napadov zadnjih dveh mesecev še ni celovito popisana.

Letni izpad BDP ocenimo ob predpostavki, da se razlika med dejanskim BDP in predvojno dinamiko rasti v naslednjem letu realno ne zmanjša. Pri novih žrtvah uporabimo 15.000 mrtvih in ranjenih mesečno, enako število obeh skupin, še 25 let ustvarjanja prispevka in polovično storilnost ranjenih. Njihov prihodnji prispevek računamo po letu nastanka novih žrtev.

Tabela 8. Skupna škoda po scenarijih in ocena za nadaljnje leto

Finančno razliko in gospodarsko škodo prikažemo tudi v skupnem seštevku. Ta je orientacijski: proračunska primerjava je nominalna, proizvodnja je vrednotena na ravni 2021, del finančnih potreb pa se lahko prekriva z drugimi postavkami ali ga krijejo tuji financerji. Zato seštevek ni očiščena neto izguba ukrajinskega gospodarstva.

Več kot štiri leta in pol vojne so povzročila škodo, ki je skupaj z dolgoročnimi posledicami in projekcijo BDP do konca 2026 v osnovnem scenariju ocenjena na 957 milijard EUR oziroma 198 milijard EUR na leto. Od tega odpade 165 milijard EUR na uničeno premoženje, 287 milijard na izgubljeni BDP, 22 milijard na prihodnji prispevek umrlih, 11 milijard na prispevek ranjenih in 472 milijard na prispevek odseljenih.

Skupna škoda dosega približno 5,7-kratnik BDP iz leta 2021. Povprečje 198 milijard EUR na leto vključuje tudi izgube, ki bodo nastajale desetletja; ob vrnitvi polovice odseljenih se zmanjša na 149 milijard EUR. Samo fizična škoda in izpad BDP pomenita povprečno 94 milijard EUR na leto. Noben od teh preračunov ni letni proračunski izdatek.

Pri 500.000 mrtvih in ranjenih skupaj znaša skupna škoda 962 milijard EUR oziroma 199 milijard EUR na leto. Pri 1,6 milijona žrtev se poveča na 1.045 milijard EUR oziroma 216 milijard EUR na leto. Če se polovica odseljenih vrne, znašata skupna zneska 726 in 809 milijard EUR.

Skupni znesek je pregled gospodarske škode, ne enotna ocena izgube nacionalnega premoženja: združuje poškodovani kapital in tokove proizvodnje v različnih obdobjih. Prihodnji človeški prispevek je ločen od BDP do 2026, pri ranjenih in odseljenih pa je predpostavljeno, da gre za različni skupini. Če se skupini prekrivata, je treba skupni znesek ustrezno zmanjšati. Tudi vračanje, rehabilitacija in drugačna rast produktivnosti lahko spremenijo dolgoročni račun.

9. Kaj pomeni še eno leto vojne

V tem delu ocenjujemo finančne potrebe in gospodarsko škodo enega dodatnega leta vojne. Ločeno izračunamo financiranje nad predvojno porabo, novo uničenje premoženja, nadaljnji letni izpad BDP in prihodnjo proizvodnjo, izgubljeno zaradi novih umrlih in ranjenih. Vsi štirje deli so vključeni v tabelo 9.

Tabela 9. Finančne potrebe in gospodarska škoda nadaljnjega leta vojne

Nadaljevanje vojne bi po tem računu pomenilo približno 215 milijard EUR finančnih potreb in gospodarske škode na leto oziroma približno 18 milijard EUR na mesec. Finančna razlika nad predvojnimi izdatki znaša približno 109 milijard EUR. Gospodarska škoda znaša približno 106 milijard EUR: 24 milijard novega uničenega premoženja, 69 milijard nadaljnjega izpada BDP in 14 milijard prihodnje proizvodnje, izgubljene zaradi novih žrtev.

Dodatno leto tako pomeni približno 14 milijard EUR izgubljene prihodnje proizvodnje novih žrtev, brez izseljevanja, zdravljenja in fizične škode. Že obstoječi letni zaostanek BDP v 2026 znaša okoli 69 milijard EUR glede na predvojno dinamiko rasti; tudi po miru bi se odpravil šele v zelo dolgem obdobju, če sploh kdaj.

Če bi fizična škoda naraščala enako hitro kot v letu 2025, bi skupna enoletna škoda nadaljevanja vojne znašala približno 207 milijard EUR. Ob podvojeni hitrosti uničevanja bi dosegla približno 223 milijard EUR. Ocena ne vključuje dodatnega izseljevanja. Prav tako ne predpostavlja, da bi se vseh 69 milijard EUR letnega zaostanka BDP povrnilo takoj po sklenitvi miru.

Napadi na elektroenergetske objekte, industrijo in prometne povezave povečujejo nevarnost, da bo škoda višja od osrednje ocene. Po poročanju Kyiv Independenta so bili oktobrski napadi usmerjeni v elektrarne, razdelilne postaje in povezave, ki oskrbujejo Kijev. Mesto doživlja daljše izpade elektrike in vode ter prekinitve delovanja podzemne železnice. Dolgotrajnejše redukcije zmanjšujejo proizvodnjo, podražijo poslovanje in otežijo ogrevanje.

Zaščito preostale infrastrukture dodatno omejuje pomanjkanje prestreznih raket Patriot. Ukrajina opozarja na kritične zaloge in zamude pri dobavah. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je 20. oktobra pojasnil, da ZDA razpoložljive rakete razporejajo tudi glede na lastne potrebe in potrebe zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Nadaljnjih dobav zato ni mogoče obravnavati kot zagotovljenih. Slabša zaščita energetike povečuje verjetnost novih neposrednih izgub in daljših prekinitev gospodarske dejavnosti.

Po ekonomskem izračunu se nadaljevanje vojne ob dosegljivem trajnem miru ne izplača. Vsako dodatno leto zahteva nova finančna sredstva, uničuje preostalo proizvodno osnovo in zmanjšuje prihodnji prispevek prebivalstva.

Nadaljevanje vojne bi bilo ekonomsko upravičljivo le, če bi preprečilo večjo prihodnjo škodo, kot jo povzroča. Prikazani izračuni zato močno podpirajo dosegljiv trajen mir namesto nadaljevanja vojne.