Nemški finančni minister je danes na srečanju G-20 z zavrnitvijo globalne koordinacije fiskalnih stimulativnih politik s strani gospodarsko najmočnejših držav še enkrat več potrdil nemško skrajno egoistično merkantilistično politiko “siromašenja soseda“. Kljub temu, da monetarni stimulus ne deluje v želeni smeri, kljub temu, da globalno povpraševanje upada, je Nemčija danes še enkrat zavrnila, da bi države z deficitnim financiranjem usklajeno stimulirale rast globalnega povpraševanja.

He warned that using debt to fund growth just leads to “zombifying” economies. (Bloomberg)

Nemčija se s tem ne strinja, ker je pač pred desetletjem zamrznila plače in nato merkantilistično jahala na tujem povpraševanju. Pri tem pa se ne zaveda, da bi bilo nemške izvozne pravljice konec, če bi ostale države naredile enako ali se začele igrati z devalvacijami menjalnih tečajev ali celo uvoznih carin. Nadaljujte z branjem→

To je MUST WATCH. Richard Koo, glavni ekonomist Nomura Research, je seveda prva avtoriteta glede analiziranja sedanje krize. Kot avtor dveh knjig – “The Holy Grail of Macroeconomics – Lessons from Japan’s Great Recession” (2008) in “The Escape from Balance Sheet Recession and the QE Trap: A Hazardous Road for the World Economy” (2014) – in avtor termina “bilančna kriza”, ki ga je razvil na podlagi analize japonske krize in ga uporabil pri analizi sedanje krize v zahodnih državah, ve praktično največ o tem, kako se izviti iz takšne bilančne krize in zakaj je politika kvantitativnega sproščanja past. In seveda, zakaj tudi pri ničelnih obrestnih merah prezadolžena podjetja nočejo najemati novih kreditov. Ali zakaj tudi pri ničelnih obrestnih merah Japonci še vedno privarčujejo 8% BDP, namesto da bi se zadolževali.

To objavljam seveda zato, ker nič ne kaže, da bi zahodni voditelji in šefi njihovih centralnih bank to resnično razumeli.

“Robots can’t deal with the degree of individualization and the many variants that we have today,” Markus Schaefer, the German automaker’s head of production […] While robots are good at reliably and repeatedly performing defined tasks, they’re not good at adapting. That’s increasingly in demand amid a broader offering of models, each with more and more features.

“The variety is too much to take on for the machines,” said Schaefer, who’s pushing to reduce the hours needed to produce a car to 30 from 61 in 2005. “They can’t work with all the different options and keep pace with changes.”

Nadaljujte z branjem→

Noah Smith “The Sanders Case for More Spending and Faster Growth“:

[…] However, in the recent debate surrounding the economic proposals of presidential candidate Bernie Sanders, a small number of economists have started suggesting a very different justification for stimulus. Their idea: Stimulus does something more fundamental to the economy by raising long-term productivity.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V Državnem zboru, na Vladi in v slovenskih medijih zasledimo mnogo razpravljanja o grozečih nevarnostih, ki grozijo Sloveniji in njenemu prebivalstvu. Prav neverjetno je, kako se kar naprej bojimo vsega, razen zavajanja, laži ali neznanja najvišjih predstavnikov slovenske izvršne in zakonodajne oblasti.

V dnevniku z dne 23. 2. 2016 v članku:« Drugega tira z javnim denarjem ne bo«, preberemo, da je rezultat peturne razprave na združenih odborih za infrastrukturo in za gospodarstvo spoznanje, da drugi tir Divača – Koper nujno potrebujemo in da se ga torej splača zgraditi, vendar se tega projekta ne bomo lotili na način, ki je za državo najugodnejši, ker je najenostavnejši, najcenejši in najhitrejši. Predlogu, ki jasno sledi iz ekonomske študije, ki so jo pripravili ekonomisti in strokovnjaki za gradnjo železnic, na čelu z dr. Jožetom P. Damijanom, da naj drugi tir zgradi država na enak način kot avtoceste, to je po modelu naročila v mandatnem razmerju s prevzemnikom naročila, na primer DARS-om, odločno nasprotujeta ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za finance, ker se bojita, da bi z gradnjo na način, kot smo zgradili avtoceste, povečali javni dolg.

Nadaljujte z branjem→

Tadej Kotnik tudi tokrat pedantno in brilijantno secira laž za lažjo Banke Slovenije in nekaterih “kvalificiranih” komentatorjev glede bančnega sanacijskega “natega tisočletja” in njegovega bajeslovnega učinka na gospodarsko rast in zniževanje cene zadolževanja. Nekaj zanimivih izsekov je spodaj, preberite cel komentar v Financah:

»Slovenijo je sanacija bank decembra 2013 izvlekla iz recesije«

Takšne »logično zveneče« neresnice so bile v zadnjih dveh letih že stokrat ponovljene o BDP Slovenije, ki naj bi ga iz upadanja v rast preusmerila sanacija bank decembra 2013. To nam že dve leti zatrjujejo vodilni Banke Slovenije (BS), ker sem v tem časniku že prikazal podatke Sursa in Eurostata, ki so povsem nezdružljivi s tem zatrjevanjem […, pa me je razžalostilo, ko je 11. februarja v oddaji Tarča na nacionalni televiziji še Goran Novković, svetovalec direktorja GZS, zatrdil, da naj bi »ravno po sanaciji bank doživeli gospodarsko rast«.

[…] ne, sanacija bank ni bila tista, ki je izvlekla Slovenijo iz recesije; te je bilo konec že devet mesecev prej…

Nadaljujte z branjem→

Tja, kljub vsem skrbem nemških ekonomistov tudi v Nemčiji (enako kot drugod po svetu), kot kaže še sveža študija, uvedba minimalne plače ni prinesla negativnih učinkov. Zaposlenost se ni zmanjšala, brezposelnost se ni povečala. Zgodilo se je nasprotno, zaposlenost se je povečala. Zmanjšalo se je le število prekernih zaposlitev v obliki “mini dela”, in sicer večinoma zaradi njihove prekvalifikacije v redno zaposlitev.

Since 1 January 2015 a statutory minimum wage of € 8.50 per hour applies in Germany. In 2014 between 4.8 and 5.4 million employees still earned a lower hourly wage. Even if it cannot yet be stated exactly how many employees benefitted from the introduction of the minimum wage, above-average wage increases in the classical low-wage sectors indicate significant effects of the introduction of the minimum wage. Even collective bargaining policies benefitted from the introduction of a minimum wage and contributed to the further increase of the lowest wage groups.The negative effects on the labour market that were predicted by many economists did not materialise. On the contrary, employment in Germany has seen a continuous increase. Merely the so-called ‘mini jobs’ (a special form of marginal part-time employment) show a strong decline, but many of these were transformed into regular jobs requiring social insurance.

Nadaljujte z branjem→

New York Times je lepo povzel v grafiki, kako je Jeb Bush za svojo medlo in proslulo kandidaturo za republikansko nominacijo za predsednika v zrak dobesedno pognal 130 mio dolarjev. Pfuh, in je šlo 10 mio za konzultante, dobrih 8 mio za osebje … ter celih 84 mio za “pozitivno oglaševanje”. Torej za ustvarjanje “pozitivne podobe” Jeba Busha.

Pri tem je zanimivo, kako Jeb Bush ni nikoli pomislil, da bi si – če že ne oddaja dovolj pozitivnih vibracij – lahko pozitivno podobo pri volilcih izgradil na bistveno bolj učinkovit način. Da bi denimo posnemal Billa Gatesa ali pa Boruta Pahorja.

Nadaljujte z branjem→

David Dayen v New Republic obrne puščico proti prominentnim liberalnim ekonomistom iz vrst predsednikov Sveta ekonomskih svetovalcev demokratskim predsednikom, ki so napadli Friedmanovo študijo glede učinkov programa Bernieja Sandersa. Dayen pokaže na njihove lastne napačne napovedi v preteklosti. In pravi, da njihovo argumentiranje iz piedestala avtoritete ni na mestu ter da naj tisti, ki nima nobenega greha, prvi vrže kamen.

Far too much of the Democratic primary has been consumed with determining the boundaries of what is and is not serious. Four former chairs of the Council of Economic Advisers under Presidents Clinton and Obama provided the latest example this week, writing an open letter to castigate a fellow economist, Gerald Friedman of the University of Massachusetts-Amherst.

Friedman conducted a study of how the economy would react over the next ten years if Bernie Sanders’s entire program—free college, universal health care, new infrastructure spending, an expanded Social Security, the works—were adopted. And it included some very optimistic numbers: the creation of 26 million jobs over the next ten years, annual economic growth of 5.3 percent, and a return of the labor force participation rate back to 1999 levels. The Sanders campaign didn’t appear to solicit the Friedman study, but it has been citing it to the media.

Nadaljujte z branjem→

• An Open Letter from Past CEA Chairs to Senator Sanders… – Letter to Sanders
• Varieties of Voodoo – Paul Krugman
• In Praise of the Wonk: Dissecting the CEA Letter and Sanders’s Other Proposals – Mike Konczal
• Why Left-of-Center Wonks Are Skeptical of Bernie Sanders – Neil Irwin
• Faster Growth IS Possible – And It May Well Be Desirable – Narayana Kocherlakota
• Wonkery Has A Well-Known Liberal Bias – Paul Krugman
• Left-Leaning Economists Question Cost of Sanders’s Plans – NYTimes
• The Fight Between Bernie Sanders And Hillary Clinton Is Officially Super Ugly – Huffington Post