Financial Times je konec prejšnjega tedna poročal o (e-)srečanju obeh globalnih inštitucij, IMF in Svetovne banke, in glavna sporočila s srečanja zapakiral pod naslovom “The week that austerity was officially buried“. Po 5 desetletjih je doktrino fiskalne vzdržnosti uradno zamenjala doktrina fiskalnega aktivizma. Obe organizaciji sta z vsemi piarovskimi topovi začele države članice spodbujati, naj namesto fiskalne previdnosti in vzdržnosti začnejo z bagerji in helikopterji fiskalno zasipovati svoja gospodarstva in ljudi. Naj se države zadolžujejo, kolikor se morejo, in naj ta denar v investirajo, razdelijo podjetjem ali posameznikom. Naj se gradi in troši, kolikor je možno.

Čeprav logičen obrat, pa je svojevrstna ironija usode v tem, da je prejšnji vikend to novo doktrino fiskalnega aktivizma najglasneje propagirala nova glavna ekonomistka Svetovne banke Carmen Reinhart. Torej tista ekonomistka, ki je pred natanko desetletjem s soavtorjem Kenom Rogoffom spisala kontroverzno znanstveno študijo (Reinhart in Rogoff, 2010) o tem, da je visoka zadolženost držav lahko prekletstvo, saj naj bi pri dolgu nad 90% BDP gospodarska rast postala celo negativna. Seveda gre za študijo, ki je bila polna napak že v izračunih v excelu, katero  je sesul že doktorski študent, ko je ni mogel replicirati (Herndon, Ash in Pollin (HAP, 2013)), nato pa so jo dokončno sesekljali ekonomisti iz IMF (Pescatori, Sandri & Simon (2014) “Debt and Growth: Is There a Magic Threshold?“), ki so pokazali, da glede gospodarske rasti ni nobene magične meje zadolženosti.

Nadaljujte z branjem→

Še ena delovna noč. S takšno muziko ni težko. Mark Knopfler je še vedno car, Telegraph Road pa nesmrtna.

Na vrhuncu prvega vala (31. marec 2020) je imela Španija manj kot 170 novih zabeleženih dnevnih primerov okužb, Italija 90, Slovenija pa nekaj čez 20 (vse na 1 mio prebivalcev, 7 dnevno povprečje). Sedaj (stanje 17. oktober 2020) je prirast novih okužb tako v Italiji kot Španiji večji kot je bil na vrhuncu prvega vala konec marca. Prirast novih okužb pa je v Sloveniji za faktor 10 (!) večji kot marca (včerajšnje 7-dnevno povprečje: nad 250 novih primerov na 1 mio preb.). V Češki je situacija še bistveno hujša. (delno se te povečane številke nanašajo na bistveno povečan obseg testiranj).

Nadaljujte z branjem→

Naj dodam samo tole k temu izvrstnemu tekstu Leona Magdalenca:

Če je za vas to vojna, ste jo izgubili. Dovolj nam je!

‘Če je vojna, je vojna za vse,« so bile udarne besede Jelka Kacina v torek v oddaji 24 ur zvečer. Skratka, hočete še kaj? Zapremo vrata? Ugasnemo luč? Napišemo oporoke? Ne gre več za bedasto terminologijo, da smo v vojni z virusom. Saj veste, kako se je to slišalo bombastično na začetku koronačasov. Se še spomnite tiste bizarne animacije, ko se vam je stiliziran rdeč virus kot kakšna bomba bodičevka vrtel na ekranih med glavnimi poročili? En takšen postzalivski ali postdvojčevski grafični opomnik, da smo v vojni z nečim. Teroristi, diktatorji ali pa virusi.

Ali se spomnite še bolj neprimernega eseja o raznih vojnah z mediji? Pa vojna s sodstvom, kulturo in nekimi nevladnimi organizacijami. Ja, to so bile le vaje. Nekakšno ogrevanje. Manevri nekje na poligonu. Preizkušanje manevrske municije in novoletnih petard. Zdaj gre očitno zares. Zdaj gre za totalno vojno, v katero smo vsi vključeni. Po Jelku Kacinu ultimativno velja vojna za vse. Ne more se iti nekdo vojno, drugi pa se sonči nekje na plaži.

Nadaljujte z branjem→

Gospodarstvo je skorajda že v celoti okrevalo, nato pa se je razplamtel drugi val epidemije. Julija sta bila obseg prodane industrijske proizvodnje in storitev le še 4% do 5% pod lansko ravnijo,  industrija je bila na podobni ravni tudi avgusta. Septembra je obseg porabe električne energije v gospodarstvu za lansko ravnijo zaostajal za manj kot 1%. Tudi indeks gospodarske klime (tehtani indeks zaupanja v različnih sektorjih gospodarstva in potrošnikov) je bil septembra za lansko ravnijo le še za 4%. Nato pa se je razplamtel drugi val epidemije in oktobra ter nato še posebej v novembru in decembru lahko pričakujemo ponovni upad gospodarske aktivnosti. Obeta se nam torej recesija v obliki črke W.

Nadaljujte z branjem→

Jernej Štromajer

V zadnjih dneh so se v javnosti pojavile zaskrbljujoče informacije o slabo pripravljenem (osnutku) nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, na kar naj bi Slovenijo opozarjala Evropska komisija. Na informacije o slabo opravljenem delu se je odzval sam predsednik vlade, in sicer v skladu s taktiko, da je napad najboljša obramba: namesto z vsebinskimi odgovori je javnosti postregel z napadom na novinarko, ki je opozorila javnost na vladno šlamastiko (…).

…

Načrt za okrevanje in odpornost je namreč ključni dokument, ki bo podlaga za črpanje skoraj 5,2 milijarde evrov (od tega 1,6 milijarde nepovratnih in 3,6 milijarde povratnih sredstev) do leta 2026. Skupaj s sredstvi iz aktualnega in prihodnjega večletnega finančnega okvira (do leta 2027) gre za ključna (in glede na zaostreno javnofinančno situacijo skoraj edina) razvojna sredstva naše države, zato je ob velikem deležu stalnih stroškov državnega proračuna ključno, kako bomo ta denar uporabili.

Sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost v instrumentu za okrevanje, »NextGenerationEU« predstavljajo pomembno spremembo v načinu soočanja Evropske unije s poslabšano ekonomsko, finančno in socialno sliko. Po letih zagovarjanja politike zategovanja pasu in t. i. politike »schwarze Null«, ki jo je poosebljal nekdanji (konservativni) nemški finančni minister Schäuble, se je EU namesto za neoliberalno politiko varčevanja za izhod iz krize, ki jo je povzročil covid-19, odločila za keynesijanski pristop vlaganja. Namesto da bi EU strašila s trojko, tokrat odgovarja z naložbami za rast.

Nadaljujte z branjem→

Paul De Grauwe in Yuemei Ji izvrstno argumentirata, da imajo danes gospodarstva boljše možnosti okrevanja kot po obeh velikih krizah zadnjega stoletja (Velika depresija 1929-33 in Velika recesija 2008-13). To nakazujej tudi hitra okrevanja v sredini letošnjega leta, takoj ko so države umaknile adminstrativno zaprtje meja in določenih delov gospodarstva. Razlika je v dvojem. Prvič, danes nimamo bančnih kriz, zaradi česar banke niso zaustavile financiranja (prezadolženim) podjetjem. In drugič, za razliko od obeh velikih kriz so v tej krizi vse vlade uporabile ves arzenal municije obeh makroekonomskih politik (izjemno ekspanzivni monetarna in fiskalna politika) ter politike za ohranitev delovnih mest, zaradi česar ni prišlo do bistvenega povečanja brezposelnosti in trajnega zmanjšanja agregatnega povpraševanja.

Nauk za sedanji drugi val epidemije in morebitne naslednje valove je jasen: če bodo vlade in centralne banke angažirale dovolj velike stimulativne ukrepe, da ne pride do trajne škode v gospodarstvu (in zaposlenosti), bo okrevanje relativno hitro. Povečane javne dolgove pa bo treba sanirati čez daljše časovno obdobje in to predvsem prek višje gospodarske rasti ter ob bolj življenjskih fiskalnih pravilih, kot je ta teden poudarila tudi Isabel Schnabel, članica izvršnega odbora ECB.

Nadaljujte z branjem→

Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani,

Epidemija Covid-19 se pred našimi očmi iz dneva v dan vse bolj razvnema.

Bolezen, ki lahko hudo prizadene mnoge ljudi in ponovno ohromi našo družbo, ne izbira žrtev. Vsi smo ogroženi in vsi dolžni v kar največji meri poskrbeti za našo varnost, varnost naših najbližjih, delavcev v zdravstvenih in socialnih ustanovah, za varnost vseh.

Kot prvopodpisani pobudnik Koalicije ustavnega loka pozivam in prosim vse, da dosledno in ob vsaki priložnosti upoštevajo nujne zaščitne ukrepe glede uporabe mask, higiene rok in varne razdalje.

Če imamo vsi enako dolžnost, pa ima vlada največjo odgovornost, da so predpisani ukrepi strokovno neoporečni in praktično domišljeni. Vlada mora narediti vse, da urgentno okrepi kapacitete za bolnike s Covid in poveča sredstva za sanacijo razmer v zdravstvu, nastalih zaradi epidemije, ter začne reševati akutne probleme državljanov. Svoje državljane morajo predstavniki vlade naslavljati spoštljivo, solidarno in sočutno, kot zrele osebnosti, brez oblastniških žuganj, krivičnih posploševanj in neutemeljenih obtoževanj.

Ravnajmo odgovorno in si pomagajmo.

Jože P. Damijan