Robustnost ruske vojaške ekonomije

Tuji in ruski ekonomisti, ki so napovedovali dramatičen kolaps ruskega gospodarstva v lanskem letu, so se zmotili. Kljub napovedanemu kolapsu ruskega BDP za 10% ali celo 15%, se naj bi ta lani skrčil le za vsega 2%. Letos pa naj bi spet zrasel. Skrivnost tega “uspeha” je v trojem. Prvič, v uspešnem menedžiranju krize s strani ruskih tehnokratov, predvsem v centralni banki in ministrstvu za finance (lani decembra je imel Financial Times odličen prispevek na to temo). Drugič, specifična narava ruskega gospodarstva in njenega globalnega položaja. Rusija je izvoznica redkih energentov, za katere se vedno najde globalno povpraševanje, saj si večina držav ne more privoščiti sankcioniranja države, ki zagotavlja ključne inpute za pogon njihovih gospodarstev. In tretjič, hiter prehod na vojno gospodarstvo, kjer je drastično povečano financiranje vojaške industrije nadomestilo izpad agregatnega povpraševanja v “civilnih sektorjih” in trošenju prebivalstva.

Na kratek in srednji rok bo rusko gospodarstvo zaradi prehoda na vojno ekonomijo ter dokaj konstantnega dotoka prihodkov od izvoza energentov očitno ostalo robustno. Na dolgi rok pa seveda tovrstna vojna ekonomika ne vodi k bolj konkurenčnemu gospodarstvu. Toda, resnici na ljubo, Rusija v zadnjih dveh desetletjih miru kljub bonanzi, ki jo je doživela glede porasta cen energentov po ameriški invaziji na Irak, ni vlagala v tehnološko prestrukturiranje gospodarstva. Korist od te bonanze so imeli samo oligarhi in delno vojaška industrija, rusko prebivalstvo pa je navajeno vsega hudega. V miru ali vojni.

Spodaj je dober povzetek nekaterih razmišljanj na Zahodu glede ruskega gospodarstva.

Nadaljujte z branjem

Anatomy of a Scandal

Zanimiva serija na Netflixu v šestih delih, v kateri ni nedolžnih. In ki ima toliko subjektivnih interpretacij, kot je gledalcev. Zame je zgodba v tem, do katere mere prevarana žena še lahko podpira moža, da bi ohranila družino in svoj status.

Keynes and the left

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

“The theories of John Maynard Keynes provide the sound intellectual framework for the views which trade unionists had always instinctively held and known to be right” (TUC, 1968, p. 85)

The ideas and theories of John Maynard Keynes still dominate the economic views and policy proposals of the leaders of the labour movement in the major capitalist economies. Keynes is seen as offering a ‘third way’ between the pro-capitalist ‘free market’ economics that dominates the universities (and among the strategic advisers of government) and the opposite of dangerously revolutionary Marxian economics. Keynes argued that, with a judicious range of policy measures, capitalism can be made to work better and can be managed so that it meets the needs of the many, without disrupting the social structure of society.

On this blog and elsewhere, I have developed a long and detailed critique of Keynesian economics. But suffice it to say now…

View original post 2,668 more words

Slovenija, tehnološka gazela? Ne, hvala

Zadnji mesec sem preučeval statistike o tehnološkem razvoju, kvaliteti inovacijskega in poslovnega ekosistema ter strategije držav, ki so uspele postati tehnološke gazele. … in padel v depresijo. Glede na to, kako smo zastavili naš razvoj zadnjih 30 let, nam slabo kaže. Slovenija na ta način nikoli ne bo postala tehnološka gazela.

Pa podatki na prvi pogled niso tako slabi. Denimo Slovenija, kot celota javnih in zasebnih vlaganj, precej vlaga v raziskave in razvoj (R&R). Do leta 2015 smo bili celo nad povprečjem držav EU. Danes smo z 2.1% BDP izdatkov za R&R malenkost pod povprečjem EU, vendar nad primerljivimi tekmicami, ki so Češka, Estonija, Hrvaška, Madžarska in Slovaška.

Toda ko na te izdatke za R&R pogledamo kot investicije in se vprašamo o »donosu« teh investicij, zaidemo v težave.

Nadaljujte z branjem

Čemu je “plačal z življenjem” nesrečni kitajski balon?

Ameriški F22 je v soboto nad Atlantikom vendarle sestrelil nesrečni kitajski “vohunski” ali “meteorološki” balon, ki ga je veter zanesel nad ameriško ozemlje. Zdi se, da so vsi v medijih zadovoljni s to razrešitvijo te bizarne situacije, ki jo je z življenjem plačal nesrečni balon. Toda pravo vprašanje je, čemu je bila namenjena ta bizarna situacija. Čemu bi Kitajci “poslali” balon nad ZDA z namenom vohunjenja, če pa to lahko bistveno bolj učinkovito in neopaženo že dolgo počnejo s svojimi sateliti? In čemu so ameriški politiki informacijo o balonu nad Montano, za katerega so vedeli od torka, lansirali šele v petek? Komu je koristila ta situacija oziroma kaj so želeli s tem demonstrirati bodisi Američani bodisi Kitajci? Dobro razmišljanje spodaj.

I took a bit of time to dissect the “spy balloon” story – both how it is portrayed in the US and China’s response.

As you’ll see, the more you think about it, the more stunned you get at the sheer absurdity of the whole thing.

A small 🧵

First, the US story.

China sent a “spy balloon” over highly strategic US sites. It chose to spy on these sites with a big visible balloon (reported as being “as big as multiple school buses”), that anyone can see with the naked eye from the ground, to “demonstrate it had the…

…capability”, despite having a plethora of other more discreet ways to spy like satellites or stealth drones.

Unclear that anyone doubted China had mastered the technology of *check notes* hot air balloons and why it therefore needed to demonstrate this capability…

China chose to do so on the eve of Secretary of States Blinken’s visit to China, where he was invited, and hours after signaling Blinken would also be meeting with Xi during his visit 🔽, a high-level meeting not granted to any US Secretary of States in years.

Nadaljujte z branjem

Komedija zmešnjav s kitajskim balonom nad ZDA, ki ga te ne znajo sestreliti

Če je ta “meteorološki” balon nad ZDA res “pobegnil nadzoru kitajske komunistične partije” in “zalutal” nad Montano, potem ima najmogočnejša in z najbolj sodobnim orožjem opremljena vojska na svetu težave, če ga ne zna / ne zmore / nima s čim sestreliti. In zato pač temu ustrezno reagira na diplomatski ravni z odpovedjo obiska ameriškega zunanjega ministra Blinkena na Kitajskem.

Spodaj je malce več razlage, zakaj je tako težko sestreliti telo na višini +30,000 metrov, ki ne oddaja temperature in radijskega signala, če nima država ustreznih specifičnih raket ali posebnih letal in izurjenih posadk za takšne višine.

Nadaljujte z branjem

Hipokrizija Zahoda: Kršenje mednarodnega prava je dovoljeno ZDA in Izraelu, prepovedano pa ostalim, ki nimajo ameriškega blagoslova

Izrael lahko bombardira Iran ali ubija civiliste v Iranu kadar hoče. Izrael lahko ubija civiliste, matere in otroke, v okupirani Palestini, kadar hoče. Lahko gradi civilne naselbine v okupirani Palestini, čeprav je to v nasprotju s Tretjo ženevsko konvencijo. Izrael lahko počne, kar hoče. Ker ima ameriški blagoslov. Za vse, kar naredi. Tudi če vrže v zrak Teheran. In ZDA lahko počnejo, kar želijo. Kršijo mednarodno pravo, kadar želijo. V nasprotju z mednarodnim pravom so njihove čete prisotne v Siriji, bombardirajo sirska mesta in ubijajo sirske civiliste. Z izgovorom, da branijo kurdsko manjšino in preganjajo ostanke zločinske ISIS (ki so jo ZDA same ustvarile).

Ko ruske sile pridejo na ozemlje Ukrajine, da zaščitijo 12-milijonsko rusko manjšino, še posebej pred zločinskimi nacističnimi skupinami in nacističnimi (azovskimi) bataljoni, ki so del ukrajinskih vojaških sil, in ko ruske sile bombardirajo ukrajinska mesta in ko umirajo ukrajinski civilisti, je to zločin in kršenje mednarodnega prava. Kar seveda je, je eklatanten zločin in kršenje mednarodnega prava. Prav zaradi tega, da se to ne bi dogajalo, se je oblikovalo mednarodno pravo in ženevske konvencije.

Toda zakaj veljajo za ZDA in Izrael drugačni vatli kot za Rusijo ali katero drugo državo, ki nima ameriškega blagoslova? Zakaj je nekaj zločin in kršenje mednarodnega prava samo takrat, ko se tako odločijo v Washingtonu in zakaj ne tudi takrat, ko v Washingtonu rečejo, da ni? Zakaj lahko samo Washington, kot da je bog, odloča o tem, kaj je prav in kaj ne?

Nadaljujte z branjem

Komu pripisati “zmago nad inflacijo”: Centralnim bankam ali času?

Trend upadajoče inflacije, ki ga opažamo v ZDA od julija lani naprej, se dogaja tudi v evro območju – mesečna inflacija upada že 3 mesece zapored. Glejte spodnji sliki, prva kaže mesečni prirastek, druga pa prirastek glede na isti mesec preteklega leta (letno stopnjo inflacije). Inflacijski pritiski so se močno izpeli. Še večji upad bo zabeležen v mesecih februar in marec, ko se bodo primerjale cene glede na lanska ista dva meseca, ko so cene energentov ponorele.

Slika 1: CPI inflacija v evro območju, mesečni prirastek

CPI EA 2022-23

Slika 2: CPI inflacija v evro območju, glede na isti mesec preteklega leta

CPI monthly EA 2022-23

Nadaljujte z branjem

Central banks: boom or slump?

“Sure, if consumer spending and business investment slumps, then core inflation will eventually fall, but only as economies drop into recession. Even then, the major economies may enter a slump in production and a rise in unemployment this year, but still have inflation rates well above the levels of two years ago – the worst of all possible worlds.”

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

Three of the major central banks met and raised their policy interest rates yet again in the so-called ‘fight against inflation’.  Interest-rate levels are now at 15-year highs.  But the financial markets took the comments of the central bankers as signalling that their policies were working and inflation was falling.  And it would fall sufficiently for the central banks to stop raising rates soon and so avoid an economic slump.

This is wishful thinking.  The bank chiefs made much of the apparently less worse levels of economic activity in recent real GDP data.  But this again is wishful thinking or white-washing. 

The IMF is now predicting no slump this year and raised its growth forecasts (slightly).  It now reckons global growth in 2023 will be 2.9% from a previous forecast of 2.7%, but that’s still well below the 3.4% the IMF estimated for 2022.  And the new forecast for…

View original post 775 more words

Usihajoč ameriški imperij oziroma usihajoča “koalicija voljnih držav”

Slika pove več kot tisoč besed. Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini (temno modra) oziroma “nova koalicija voljnih”. V primeru napada na Irak je ta “koalicija voljnih” štela 48 držav, zdaj se je skrčila na 44 držav, ki pošiljajo vojaško pomoč. Je pa struktura držav v obeh “koalicijah voljnih” različna, skupen jima je ideološki dvojec ZDA – V. Britanija s krmarjem ZDA. V primeru Iraka je bila koalicija voljnih precej bolj heterogena, danes pa je ostro polarizirana na “zahodne države” (države zahodno od Rusije in razvite članice OECD).

* V spodnji sliki je sicer treba posiviti, Grenlandijo, ki pač nima česa poslati.

Sanctions empire 2

Vir slike: Reddit