Jasmina Držanič & Nejc Jarm (Grant Thornton)

In ima tako manjše možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev EU

V EU poudarjamo, da so hrbtenica gospodarstva majhna in srednja podjetja (MSP), saj predstavljajo 99% vseh podjetij v EU. Iz tega logično sledi, da so največkrat nepovratna sredstva (in še posebej kohezijska) namenjena temu, da bi se majhna in sredne velika podjetja lažje razvijala in tehnološko napredovala. Pri tem se nam je zdelo, da je samorazumljivo, kaj spada pod majhna in srednje velika podjetja, ker smo vsi že kdaj iskali kriterije (število zaposlenih, višina prihodkov, velikost aktive). In ker vsako gospodarsko družbo tudi AJPES opremi s podatki, kakšne velikosti je, se nam je zdelo, da tu ne more biti nič novega.

Vendar smo prezrli dejstvo, da v kontekstu EU pravil temu ni čisto tako.

Nadaljujte z branjem→

Kot običajno ima urednik spletne strani Moon of Alabama zanimiv komentar o ameriški “aferi curljanja podatkov iz Pentagona”. Teorija je, da gre za kontrolirano “curljanje” verjetnih informacij v kombinaciji s ciljano prirejenimi z namenom dezinformiranja Rusije. Zanimiv del je, kako hitro sta Washington Post in New York Times našla krivca za curljanje v mladoletnem Jacku Teixeiri in objavila njegove osebne podatke. Tako zanimivo, da spominja na to, kako hitro je CIA našla atentatorja na Johna F. Kennedyja v Harveyu Oswaldu. Jack Teixeira je novi Harvey Oswald. In morda bo Oliver Stone moral posneti nov film. In seveda čakam na naslednjo Mladino, da Marcel Štefančič Jr. napiše svoje videnje.

___________

More Doubts About The ‘Leaked’ Briefing Slides – Updated

Updated below (17:30 UTC)

When media reported on the first batch of ‘leaked’ Pentagon briefing slides they also published pictures of the originals.

Then came a second round which conveniently was more about bashing Russia than on the releases itself. Those leaks were labeled as new or from a previously unknown source. Among those stories were:

No Russia-Ukraine peace talks expected this year, U.S. leak shows – Washington Post, Apr 12, 2023

The grinding war between Ukraine and Russia is expected to bleed into 2024 with neither side securing victory yet both refusing to negotiate an end to the conflict, according to a Defense Intelligence Agency assessment that is among the highly sensitive U.S. government materials leaked online and obtained by The Washington Post.
…
“Negotiations to end the conflict are unlikely during 2023 in all considered scenarios,” says the document, which has not been disclosed previously.
…
A stalemate also will result in Ukraine enacting the “full mobilization” of its remaining eligible population, the document predicts, sending more young men to the front lines.

Leaked US intel: Russia operatives claimed new ties with UAE – Associated Press, Apr 12, 2023

U.S. spies caught Russian intelligence officers boasting that they had convinced the oil-rich United Arab Emirates “to work together against US and UK intelligence agencies,” according to a purported American document posted online as part of a major U.S. intelligence breach.
…
The document viewed by the AP includes an item citing research from March 9 with the title: “Russia/UAE: Intelligence Relationship Deepening.” U.S. officials declined to confirm the document’s authenticity, which the AP could not independently do. However, it resembled other documents released as part of the recent leak.

The slides I have seen so far are from late February and the first days of March. A March 9 document is new.

Nadaljujte z branjem→

Fantastična pesem. In res suveren vstop slovenske glasbene skupine na trg. Jaka Kranjc z bendom. Producent Bort Ross (tudi naš). Morda res spominja na zgodnje Coldplay, ko so bili še dobri. Če bi štartali s tem v ZDA, bi že bili zvezde.

Nadaljujte z branjem→

Tole je korektna, vendar dokaj površinska analiza navidezne “bombe” curljanja ameriških varnostnih podatkov v javnost. Treba se je vprašati, v kolikšni meri je šlo za namerno “pricurljanje” mešanice resničnih, verjetnih in ponarejenih dokumentov v javnost z namenom dezinformiranja.

Tako lahko razumemo odzive držav v razvoju na dogajanje v zadnjih nekaj letih. Medtem ko se ZDA in EU neznosno trudita z uvajanjem protekcionizma, da bi zavrli vzpon Kitajske na področju tehnologije, pa se države v razvoju, ena za drugo, razvrščajo za Kitajsko in z njo sklepajo bilateralne dogovore o trgovini in investicijah. S tem ko predvsem ZDA poskušajo izolirati Kitajsko, dejansko izolirajo sebe. Nekdanji ameriški top politiki in analitiki to spoznavajo. Trije tovrstni članki v velikih medijih, ki sem jih danes prebral, svarijo pred tem. Prvi je pogovor s Hankom Paulsonom, nekdanjim finančnim ministrom v vladi Busha mlajšega (ki je reševal ameriške banke po propadu Lehman Brothers), v Financial Timesu. Paulson govori o izolaciji ZDA kot kolateralni škodi ameriške drastične protekcionistične politike:

Nadaljujte z branjem→

Izjemno dobro predavanje avtoritete na področju realizma v mednarodnih odnosih. Začne se z njegovo precizno definicijo “liberalnega svetovnega reda”, ki so ga postavile ZDA leta 1990 in seveda nadaljuje z razlago tega, kaj se odvija danes pred našimi očmi.

Must watch za vse, ki želijo razumeti, kaj se danes dogaja na globalni ravni.

Zanimivo in zelo poučno o izkrivljanju informacij v velikih medijih in na družbenih omrežjih. Vsebuje tudi tistih prvih 5 minut ogrevanja…

Bine Kordež

Preteklo leto je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele  naraščati že konec leta 2021, z rusko agresijo na Ukrajino pa so se razmere še zaostrile. Cene energentov (plin, nafta, elektrika) so letele v nebo, vse več pa je bilo tudi strahov, kako bomo preživeli zimo. Evropski voditelji (pa tudi domači) se danes radi pohvalijo, da so krizo z velikimi napori in posegi držav uspešno obvladali. Nikomur ni bilo treba zmrzovati, pa tudi industrija ni čutila kakega pomembnejšega pomanjkanja energentov in se morala zaradi tega ustavljati. Cene so bile sicer res tudi nekajkrat više kot dve leti pred tem in v Evropi tudi še danes močno odstopajo od nivojev pred časom ter tudi nivojem v drugih gospodarstvih, a prepričujejo nas, da so razmere pač spremenjene.

Ko pa se zazremo v dogajanja na energetskem trgu, pa to samozadovoljstvo morda ni najbolj upravičeno. Številke o proizvodnji, uvozu in porabi energentov v Evropi namreč kažejo, da do kakšnih bistvenih premikov v lanskem letu glede na predkrizno leto 2019 niti ni prišlo in logično se postavlja vprašanje, zakaj je prihajalo do takšnih nihanj v cenah energentov v zadnjem letu. Ko začneš spraševati o tem, je na koncu odgovor, da gre za špekulante, ki kreirajo trg in povzročajo takšna nihanja. Nihanja, ki niso utemeljena na stroškovnih gibanjih. Smo v kapitalizmu in trg določa menjalne pogoje, bi bil odgovor. A takšnih razmer na ključni infrastrukturi delovanja gospodarstva in življenja ljudi (brez energentov se ustavi vse) ne moremo opisati kot delujoč in še manj reguliran trg.

Nadaljujte z branjem→