Evropska industrija v prostem padu

Zadnja objava Eurostata glede industrijske proizvodnje v EU kaže zelo mračno sliko: indeks industrijske proizvodnje je v prostem padu od sredine prejšnjega leta. Denimo obseg proizvodnje septembra letos glede na lanski september je bil v celotni EU nižji za 6.1%, v evrskem območju pa za 6.9%.

Situacija v evrskem območju je tako slaba, da slike ne more popraviti niti izključitev Irske iz podatkov (glejte obe spodnji sliki; Irska zaradi davčnega režima običajno kvari sliko, ker je odvisno, ali in kdaj tuje multinacionalke zaradi davčnih razlogov prijavijo svojo aktivnost v Irski).

Ind 2023-2

Vir: Daniel Kral

Situacija glede trenda industrijske proizvodnje se sicer nekoliko razlikuje med državami, vendar je proizvodnja v letošnjem septembru povsod, razen v petih članicah EU, nižja od tiste v lanskem septembru.

Ind 2023-3

Razlogi za padec so predvsem trije: (1) porast cen energije (in negotovosti glede dostopnosti predvsem plina) po začetku vojne v Ukrajini, (2) monetarna politika ECB glede dvigovanja obrestnih mer, ki je podražila refinanciranje podjetij in zaradi povišanih stroškov financiranja naredila določene investicije neekonomične, in (3) zmanjšanje izvoza v Rusijo. Seveda pa je drugi razlog močno povezan s prvim, kajti povišana inflacija v lanskem letu, na katero je ECB odreagirala z dramatičnim povišanjem obrestnih mer, je povezana s povišanimi cenami energije po začetku vojne v Ukrajini.

Na to sem opozarjal lani, takoj po začetku vojne v Ukrajini: da so sankcije proti Rusiji glede zmanjševanja uvoza ruskega plina in nafte nesmiselne, ker bo to zgolj ugonobilo evropsko industrijo, medtem ko na Rusijo ne bo vplivalo. Ker lahko Rusija najde alternativne trge za izvoz energentov in ker bodo povišane cene energije kompenzirale za morebitni količinski upad izvoza energentov. Oboje se je v resnici tudi zgodilo. In še več, Rusija je lani zaradi povišanih cen energije celo dosegla ekstra dobičke (t.i. windfall gains), in sicer za okrog 230 milijard dolarjev glede na povprečje prejšnjih let.

Sankcije glede prepovedi / zmanjšanja uvoza energentov iz Rusije so bile seveda, kot je bilo za pričakovati in kot sem napovedoval, največji strel v lastno koleno s strani članic EU. S tem so članice EU, ki so sledile zmešani politiki Evropske komisije in njene proameriške predsednice, ugonobile svojo lastno industrijo. Najprej so prizadele energetsko intenzivne panoge (proizvodnja kovin, nekovin, kemikalij, papirja, gume in kovinskih izdelkov), katerih proizvodnja je dramatično upadla (glejte spodnjo sliko za Nemčijo, ki kaže, da je obseg nemških energetsko intenzivnih panog v septembru 2023 na nižji ravni kot v času kovidnega šoka v 2020 in za 18% nižji kot leta 2015):

Ind 2023 DE

Padec proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah in povišanje njihovih proizvodnih cen pa je posledično prizadel tudi vse ostale industrijske panoge in gradbeništvo, saj proizvodi iz energetsko intenzivnih panog predstavljajo ključne inpute za proizvodnjo v vseh ostalih industrijskih panogah, kmetijstvu in gradbeništvu.

Kdor ne razume tega, ne bi smel voditi ekonomskih in drugih politik. In v Evropski komisiji pod vodstvom von der Leynove očitno tega ne razumejo, ali pa jim je malo mar za evropsko gopodarstvo. Oboje meji na kriminal.

No, zdi se, da so to usodno energetsko povezanost z rusko energijo in industrijsko proizvodnjo ter rastjo BDP končno dojeli tudi nekateri največji protiruski jastrebi, kot je Robin Brooks. Slednji že 20 mesecev agitira za to, da Evropa povsem odreže ruske dobave energije in da na globalni ravni zahteva znižanje kapice na ceno ruske nafte iz 60 na 30 $/sodček. No, zdaj je Brooks ugotovil, da nemška industrija brez poceni in zanesljivega ruskega plina ne more preživeti in agitira zanj, vendar pa – v njemu lastnem naivno idiotskem slogu – zahteva, da je pogoj za ponovno priključitev Severnega toka predhodna zamenjava sedanjega političnega režima v Rusiji.

Brooks-RU gas and DE manufacturing

Kaj reči na tako naivne predloge? Vso srečo pri tem in da naj pošlje pismo Božičku?

Kdo bi si mislil, da bodo Evropo držali v šahu tako nesposobni ali pokvarjeni voditelji in zahteve postavljali tako nedorasli analitiki.