Bine Kordež

Po klasični ekonomski teoriji je inflacija, torej dvig splošne ravni cen, praviloma posledica preobsežne ponudbe (poceni) denarja. Centralne banke, zadolžene za stabilnost cen, zato ob naraščanju cen praviloma dvignejo ključne obrestne mere, kar naj bi ohladilo gospodarstvo, znižalo povpraševanje in s tem umirilo rast cen. Osnovni instrument za vodenje denarne politike centralnih bank je danes predvsem določanje ključne obrestne mere in preko nje uravnavanje obsega denarja na trgu.

Tudi naša centralna banka, Banka Slovenije, ima v svoji strategiji izvajanja denarne politike zapisano: “Banke si namreč pri centralni banki izposojajo denar, zato je cena tega denarja ključna za določanje obrestnih mer v gospodarstvu. …denarna politika s svojimi odločitvami, predvsem glede obrestnih mer, vpliva na potrošnjo, varčevanje in investiranje v gospodarstvu ter na splošno raven cen“. Seveda Banka Slovenije pri tem ni avtonomna. Ker smo del Evroobmočja s skupno valuto evro, se na nivoju Evropske centralne banke (ECB) vodi enotna denarna politika za vse članice z enotno določeno ključno obrestno mero. Tam se nedvomno sliši tudi naš glas, a moramo biti realni, kaj z našimi 0,3 % glasov predstavljamo.

Nadaljujte z branjem→

What if Kiev’s current offensive fails to yield a decisive Ukrainian breakthrough and Russian collapse? Deadlock is bad for Russia but worse for Ukraine, which provides the battleground. Moreover, an exhausted and diminished Ukrainian military would be vulnerable to renewed Russian attacks. Although Moscow doesn’t look close to victory as some analysts have repeatedly claimed, it appears stronger than the allies insist.

The Biden administration continues to say that only Kiev can decide its war ends, but the latter cannot bind the allies. Today the Zelensky government, backed (or forced) by a large majority of Ukraine’s population, is committed to recovering lost territory. Unfortunately, Kiev’s desire appears to vastly outstrip its means. A dramatic Ukrainian advance or convincing pacific Russian political shift remain possible but look increasingly unlikely.

Washington must decide policy based on American interests. An open-ended conflict with steadily increasing entanglement against a nuclear-armed power with far more at stake is a bad deal for the American people. The Biden administration should engage in serious discussions with Moscow about ending the conflict and building a stable security structure.

Nadaljujte z branjem→

Po desetletju in pol in po izjemnih 550 milijardah evrov investicij v obnovljive vire energije (OVE), predvsem vetra in sonca, je energetsko-okoljska situacija v Nemčiji porazna. Katastrofalna. Zgodba v nekaj slikah.

Slika 1: Nemčija je od leta 2004 res povečala delež OVE iz 9 na 44% (48% v 2022)…

Nadaljujte z branjem→

Michael von der Schulenburg

With the ending of the division of Europe, we will strive for a new quality in our security relations while fully respecting each other’s freedom of choice in that respect. Security is indivisible, and the security of every participating state is inseparably linked to that of all the others. We therefore pledge to cooperate in strengthening confidence and security among us and in promoting arms control and disarmament.

(Charter of Paris for a New Europe November 21, 1990)

The madness of war reigns again in Europe. The delusion that only weapons provide security is once again in high season among politicians, think tanks, and the media across Europe. It has become acceptable once again in Europe that human sacrifices are being offered at the altar of alleged decisive battles. As if we had learned nothing from the past, the Ukrainian counter-offensive is now supposed to become such a decisive battle that it should bring a military solution to what we could not or did not want to achieve politically. In doing so, we Europeans are leaving the future of Ukraine and Europe, and perhaps even that of the world, to the unpredictability, fury, and brutality of the battlefield. And all of this, although it remains completely unclear what “solution” could be expected through the present intensification of the war, will certainly not bring peace to Europe.

This war has increasingly become a war between Russia and NATO, with nuclear weapons playing a decisive role in military calculations. No one can say where the red lines would be in such a “decisive battle,” beyond which there could be a nuclear escalation. By ignoring this and continuing all-out war efforts, we are exposing not only ourselves but all of humanity to incalculable danger in a conflict that could have been resolved diplomatically.

Nadaljujte z branjem→

Konec junija je vlada Republike Slovenije potrdila osnutek posodobljenega nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) in ga ocenila kot primernega za posredovanje Evropski komisiji. Problem tudi posodobljenega NEPN je, da je – z eno besedo – pravljičen. Glede oskrbe z električno energijo temelji na dveh scenarijih, ki sta tako glede zanesljivosti in avtonomnosti oskrbe z električno energijo in cen energije ter glede ciljev razogljičenja povsem nerealistična in nevzdržna.

Scenarij popolnega prehoda na obnovljive vire energije (scenarij 100% OVE) ni vzdržen ne iz energetskega (ne zadostuje predvidenim potrebam po električni energiji) in ne iz podnebnega vidika (zaradi zamenjave premoga s plinom kot večinskim nadomestnim virom za proizvodnjo nadomestnih količin električne energije po zaprtju TEŠ ne prinaša razogljičenja proizvodnje električne energije). Prav tako pa ni vzdržen iz ekonomskega vidika, saj prinaša bistveno višje cene električne energije od bolj razumnih strateških konceptov razvoja slovenske energetike do leta 2050.

Nadaljujte z branjem→

Pri kvazi ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) oziroma preoblikovanju v obvezno gre za vrhunski nateg menedžerskega sloja vladne ekipe. Iz zahteve levičarjev, da ni pravično, da vsi – ne glede na dohodek – plačujemo enak prispevek DZZ (35 evrov mesečno), se je izcimilo, da bodo tisti, ki imajo najvišje dohodke, plačevali samo polovico tega zneska, tisti z nižjimi dohodki pa celotnega (ker se plačilo zdravstvenega zavarovanja šteje kot neke vrste davčna olajšava). In pri tem bo v zdravstveni blagajni zmanjkalo 100 mio evrov glede na predhodno ureditev.

Drugače rečeno, 50-milijonski “dobiček” zavarovalnic (stroški poslovanja + poslovni presežek si bodo po novem namesto zavarovalnic med seboj razdelili tisti z višjimi dohodki. In še več, razdelili si bodo celo dvakrat toliko “dobička” kot zavarovalnice doslej. Pa recite, da se Golobovim menedžerjem v vladi ni posrečilo vrhunsko nategniti levičarjev! Superhik reforma zdravstvenega zavarovanja. No, če ste pričakovali kaj drugega, ste bili itak naivni.

Najbogatejši bi plačali samo pol

Tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, bo torej ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačal 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno, nam je potrdilo več strokovnjakov. Pri tem je pomembno tudi, da mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo. Zanje bi torej obvezni zdravstveni prispevek znašal 35 evrov mesečno ne glede na upoštevanje pri dohodninski osnovi.

Vse skupaj pa bi seveda pomenilo tudi, da bo državni proračun iz naslova dohodnine prejel manj. Izpad iz tega naslova bo, po informacijah N1 tudi po ocenah ministrstva za finance, znašal okoli 100 milijonov evrov letno.

Vir: N1

Tale karikatura po moje najbolje kaže na to, kako so ZDA izigrale Ukrajino. Le da bi namesto Zelenskega morali dati figuro krvavečega ukrajinskega naroda. Kajti Zelenski in njegova klika si je v času te vojne bogato opomogla, ukrajinski narod pa je izgubil tako sedanjost kot prihodnost.

Vse zaradi ameriških strateških igric, ki so se sfižile.

“To be an enemy of the US is dangerous, but to be a friend is fatal“ (Henry Kissinger)

Vir: twitter

Newsweek je objavil dolg “preiskovalni” članek o vlogi ameriške obveščevalno varnostne službe CIA v vojni v Ukrajini. Vloga CIE v tej vojni kot glavnega organizatorja vseh ameriških aktivnosti sama po sebi ni nič novega, CIA pač to počne, odkar je bila ustanovljena. Pripravlja, organizira in menedžira prirejanja volitev v drugih državah, medijske kampanje, javne proteste proti zakonito postavljenim vladam, sabotaže in državne prevrate, kadar prej našteti pristopi ne dajo rezultatov. Bolj zanimivo je, zakaj je bil ta članek objavljen in zakaj prav zdaj. In glavna špekulacija seveda je, kot boste lahko videli po branju članka, da sta timing in vsebina članka namenjena temu, da ZDA “vržejo Zelenskega pod avtobus“.

Zgodba, ki jo poskuša prodati članek, je, da sta ZDA in Rusija nekaj mesecev pred ruskim napadom prek direktorja CIE Williama Burnsa dosegli načelni dogovor o tem, kako daleč bosta šli s svojimi aktivnostmi (postavili sta si t.i. rdeče črte glede angažmaja obeh na ukrajinskih tleh in glede preprečevanja eskalacije vojne izven ukrajinskih meja). Med drugim naj bi tihi dogovor predvideval, da ZDA ne bodo dovolile ukrajinskim organom, da izvajajo aktivnosti izven ukrajinskih meja (potopitev ruske vojaške ladje, miniranje Severnega toka, napad na most na Krim, napad na Moskvo, pobijanje ruskih subjektov v Rusiji), ki pa se ga ukrajinske oblasti niso povsem držale. Zelenski naj bi se kot mednarodni promotor vojne izkazal kot še preveč dober, Rusija pa v prvem letu vojne premalo uspešna, zato naj bi ZDA postopoma prekoračevale omejitve, ki so si jih zadale glede pošiljanja različnih vrst orožja v Ukrajino.

No, zdaj, ko je ruska vojska vzpostavila popolno premoč in ko bo postopoma krenila proti Kijevu, in zdaj, ko je Zelenski postal preveč agresiven glede zahtevanja novega, ofenzivnega orožja ter da se Ukrajino takoj sprejme v NATO, je očitno napočil čas, da se ga ZDA odkrižajo. Da se distancirajo od njega in mu pri tem naprtijo tudi stvari, ki jih ni ne naročil in ne vedel zanje. Pač, izrabile so ga, in zdaj, ko s svojim načrtom oslabitve Rusije niso uspele in klovna Zelenskega več ne rabijo, ga bodo vrgle pod avtobus. Na žalost so ZDA v tem procesu žrtvovale celo državo, sedanjost in prihodnost ukrajinskega naroda. In nikomur v ameriški administraciji se zaradi tega ne bo milo storilo pri srcu.

___________

Nadaljujte z branjem→

Marko Golob

V glavni vlogi : Jevgenij Prigožin,

Stranska vloga: Aleksander Lukašenko ala “Luka”

Statisti: pripadniki PMC Wagner

Režiser in glavni soigralec: Vladimir Putin

__________

Pred dnevi sem na Telegramu (Slavyangrad, Intel Slava Z) zasledil naslednjo novico (v prostem prevodu):

“Viri v stiku z “Wagnerjem, so nakazali, da je glavni del privatne vojne koropracije lociran na teritoriju 465 raketne brigade operativno taktičnih raket vojske Belorusije v Mogilevski regiji”.

Vam to kaj pove? Saj vsi vemo, da se je Wagner “umaknil” v Belorusijo. “So what”, bi rekel naš bivši predsednik Borut Pahor! No, ni čisto tako.

Wagner je stacioniran na območju enot, ki upravljajo z ruskimi Iskanderji “state of the art” kvazibalističnimi raketami z dometom do 500 km (Zahod sumi, da bistveno več), ki jih je Rusija v zadnjem času začela opremljati s taktičnimi jedrskimi bojnimi glavami. Kako to, da umestiš “kriminalce” “upornike” in “izdajalce” iz vrst Wagnerja zraven ruskih jedrskih bojnih glav?

Nadaljujte z branjem→