Marko Golob

V glavni vlogi : Jevgenij Prigožin,

Stranska vloga: Aleksander Lukašenko ala “Luka”

Statisti: pripadniki PMC Wagner

Režiser in glavni soigralec: Vladimir Putin

__________

Pred dnevi sem na Telegramu (Slavyangrad, Intel Slava Z) zasledil naslednjo novico (v prostem prevodu):

“Viri v stiku z “Wagnerjem, so nakazali, da je glavni del privatne vojne koropracije lociran na teritoriju 465 raketne brigade operativno taktičnih raket vojske Belorusije v Mogilevski regiji”.

Vam to kaj pove? Saj vsi vemo, da se je Wagner “umaknil” v Belorusijo. “So what”, bi rekel naš bivši predsednik Borut Pahor! No, ni čisto tako.

Wagner je stacioniran na območju enot, ki upravljajo z ruskimi Iskanderji “state of the art” kvazibalističnimi raketami z dometom do 500 km (Zahod sumi, da bistveno več), ki jih je Rusija v zadnjem času začela opremljati s taktičnimi jedrskimi bojnimi glavami. Kako to, da umestiš “kriminalce” “upornike” in “izdajalce” iz vrst Wagnerja zraven ruskih jedrskih bojnih glav?

Se še spomnite bivše Sovjetske zveze? Tam so z jedrskim orožjem lahko upravljali v glavnem Rusi. Tudi drugače v bivši SZ ni mogel kar vsak državljan katerekoli narodnosti upravljati s katerimkoli oborožitvenim sistemom. V bivšem Varšavskem paktu je bila jasna hierarhija: najboljše najnovejše verzije orožja za Ruse oz. državljane SZ, manj zmogljive verzije za zaveznike v Varšavskem paktu in na koncu najmanj napredne verzije, ki so jim Rusi nič kaj politično korektno rekli “opičje verzije” za izvoz v 3. svet.

Zdaj pa kar naenkrat lahko jedrsko orožje čuvajo uporniški najemniški vojaki? Kako to? So Wagnerjanci prevzeli oblast v Rusiji ali pa mogoče le niso tako zelo uporniški, kot nas hočejo prepričati tako naši kot ruski mediji?

Wagner je podaljšana roka ruske obveščevalne službe FSB. Opravlja isto vlogo kot Ameriški Academi (bivši Blackwater) in še kakšna druga podobna družba, t.j. zagotavlja “plausible deniability” pri posredovanju v tujini. Kaj to pomeni? To, da države uporabljajo privatne vojaške najemniške korporacije s katerimi lahko legalno pokrijejo svoje posredovanje v tujini. Formalno tako niso vpletene. Če komu prileti granata na glavo kje na Bližnjem vzhodu ali Afriki, ki sta priljubljeni lokaciji za te vrste poslovnih potez, potem – “No hard feelings, it is just business”.

V teh enotah so večinoma prekaljeni pripadniki bivših specialnih enot, padalcev, etc., ki jim je vojska postala poklic in adrenalinska zasvojenost in ki so med drugim tudi kraljevsko plačani. Vodeni so s strani bivših aktivnih oficirjev in pripadnikov obveščevalnih struktur. Zgodba o zapornikih je bolj propagandne narave kot praktičnega značaja. Res je, da so določeno število zapornikov v Wagnerju uporabili za “kanonfutter”, vendar so s tem tudi kmalu prenehali. Uporabna vrednost teh vojakov je majhna, pa tudi večina je bila tako ali tako hitro pobita v bojih, kot je pred kratkim izjavil sam Lukašenko.  Da ne zaidem preveč, Wagner je vojaška izpostava FSB službe, iz katere je izšel Vladimir Putin, katere šef je bil, preden je postal premier in katera predstavlja tako rekoč njegovo najbolj zvesto bazo. Se še spomnite njegovih besed kmalu po tem, ko je postal premier in ko je med enim prvih obiskov obiskal ravno svoje bivše tovariše iz FSB:

“Tovariši, javljam se vam iz nove dolžnosti.”

Mišljeno je bilo kot šala, ampak tako kot v vsaki šali je tudi v tej kanček resnice. Ni šans, da bi se Wagner uprl Putinu. Tudi Prigožin je popolnoma odvisen od ruske države in Putina. Nikar ne mislite, da lahko kar tako nek gostinec (“Putinov kuhar”) ustanovi vojaško najemniško firmo, kateri država “posodi” tanke, letala, kader, diplomatsko podporo…in ji zagotavlja večino finančnih virov. Če ne verjamete, lahko poskusite. Good luck!

Upor Wagnerja se je končal v enem dnevu, če smo bolj natančni v 15 urah. Menda so bili boji, ampak žrtev nismo videli, samo posnetek zrušenega helikopterja, ki bi bil lahko od koder koli.

Je pa bila drama zato toliko večja. Odziv zahodnih medijev zagotovljen in pričakovan, dramatičen apel predsednika Putina Rusom s pozivi o enotnosti tudi. Ne bom špekuliral o tem ali je šlo za čisti “false flag” ali za ruski nateg zahodnih obveščevalnih služb. Oboje je možno. Navsezadnje je ruski deep state izbral Putina tudi zato, ker je bil uspešen judoist (prvak Leningrada). Ni smisel juda v pretepanju, ampak v filozofiji, ki izrablja moč nasprotnika proti njemu samemu. In Putinu je to, če gledamo njegove poteze v njegovih dobrih 2 desetletjih na oblasti, v krvi.

V pomanjkanju zanesljivih podatkov iz terena si pomagajmo z eno od najstarejših metod analize, znane še od antičnih Rimljanov, ki so dobro vedeli kako se takim stvarem streže:

Qui bono?

Kakšen je rezultat tega “puča”, kdo in kje je pridobil, kdo izgubil? Za Vladimirja Putina oz. politično koalicijo, ki jo predstavlja, je ta “puč”:

• Povečal priljubljenost predsednika Putina po puču na 78% (TASS); podpora, o kateri lahko večina zahodnih voditeljev, razen Orbana, samo sanja.
• Omogočil tako rekoč “stealth” uvedbo protiterorističnih ukrepov s širšimi pooblastili države.
• Ob nevarnosti državljanjske vojne zagotovil široko podporo prestrašenega patriotskega naroda, ki se tradicionalno strne okoli centralne oblasti v času nevarnosti. Glej:

And this new interesting poll result dovetails with that:

Poll Russian Field: if Vladimir Putin announces an attack on Kyiv tomorrow:

64% of Russians will support him 

39% will definitely support him 

25% will rather support him.

And if the President of the Russian Federation signs a peace agreement tomorrow and stops the NWO:

73% will support him 

47% will definitely support him 

and 26% will rather support him.

Though the above poll was conducted by a proUkrainian group, the results are nonetheless interesting. It also stated that 74% of the population considers the course of the SMO thus far to be ‘successful’.

• Izpostavil, anatemiziral in nevtraliziral nasprotnike aktualne oblasti – t.j. tiste, ki aktivno ali pasivno (s premalo podpore predsedniku) nasprotujejo politični opciji na oblasti oz. vojni v Ukrajini.
• Medtem ko vsi gledajo Wagnerja, so ruska FSB in policijske sile izvedle v dnevu pred “pučem” masovno akcijo nevtraliziranja ukrajinskih in zahodnih obveščevalnih in uporniških skupin v Rusiji.
• Putin se je izpostavil kot odgovoren državnik mirotvorec, ki naredi vse za preprečitev prelivanja krvi.
• Putin sicer obsodi “izdajo” toda hkrati prizna zasluge Wagnerja in se tako ne zameri njegovim borcem in ljudem, ki Wagnerja zaradi njegovih vojaških uspehov, profesionalizma in poguma spoštujejo in cenijo. Kot gre tisti rek: “Obsojati je človeško, odpuščati pa božje.”
• Ruski zaveznik in Putinov prijatelj Lukašenko dobi priliko, da odigra vlogo modrega državnika in posrednika v sporu, ki si uspešno prizadeva za mir.

Kaj pa negativni pol, kje je ruski predsednik Putin izgubil?

Če verjamemo zahodnim medijem, je “puč” predvsem izpostavil šibkost ruske države in njene vojske nasploh. Takorekoč krhkost, če že ne trhlost njenih struktur in morale. (“We’ve been telling You so !!!”). In to na način, da to vidi cel svet. Nedvomno bo to vplivalo na položaj Rusije v svetu in “hopefully” na percepcijo ruskega domačega prebivalstva. Kar naj bi tudi že samo po sebi pomenilo, da opcija “false flag” odpade. Škoda je večja od koristi!

A res? Najbolj slaven vojaški teoretik vseh časov Sun Cu se ne bi nujno strinjal. Takole pravi:

“Ko si močan se delaj šibkega.”

Zakaj neki naj bi se Rusi delali šibke? Čeprav je Rusija v svoji realni ekonomiji neprimerno močnejša kot to prikazuje Zahod (“gas station with nukes”), vseeno njen potencial ni primerljiv potencialu kolektivnega Zahoda. Res je, da je v tem trenutku ruski vojaški industrijski kompleks v polnem zagonu in verjetno v marsikateri komponenti bistveno presega kapacitete in produkcijo Zahoda. Za zdaj! Ne pa v primeru, da bi Zahod na polno izkoristil svoj industrijski potencial. V tem primeru bi moral leta preusmeriti del svojih kapacitet iz civilne v vojaško sfero. Se odpovedati maslu v korist topovom. Za to pa demokratične države Zahoda rabijo javno podporo. To pa lahko verjetno dobijo samo v primeru, da je grožnja “agresivne” Rusije dovolj velika, strah dovolj velik, da ljudje privolijo v zmanjšanje svojega standarda. Kot kaže večina anket podpora Ukrajini pada povsod v zahodnem svetu. Ljudje so od te vojne že utrujeni (da o “utrujenosti” državnih proračunov niti ne govorimo).

Če dobro pogledate, Rusija v času tega konflikta dela vse, da bi zmanjšala percepcijo ruske grožnje v zahodnih družbah. Rusija kljub sankcijam ni zaplenila zahodnega premoženja in še vedno plačuje svoje dolgove. Še vedno dobavlja plin in nafto, če le more (če ne po plinovodih pa utekočinjenega; če ne direktno pa preko Indije…). Nihče ni zaplenil zahodnega premoženja oz. podjetij v Rusiji. Ruski diplomatski predstavniki so zelo odmerjeni v svojih izjavah in razen zelo redkih izjem (bivši premier in predsednik Medvedev) ne dajejo grozečih izjav. Bolj opozorila kam lahko privede eskalacija konflikta.

Je Wagnerjev puč povečal percepcijo ruske grožnje ali jo je zmanjšal?

Pred časom sem na tem blogu v “Maskirovka ali nateg po rusko” pisal o zgodbi o “umiku” generalpolkovnika Lapina. Gre tukaj za podobno zgodbo?

Kaj pa Ukrajinci? Jih ne bo percipirana šibkost Rusije spodbudila še k bolj energičnim napadom k še bolj odločni protiofenzivi ne oziraje se na žrtve? Kot sem pisal v predhodnem članku: “Ukrajina: Vojaška analiza  začetek konca”) je mogoče ravno to tisto, kar poskuša doseči ruski generalštab.

Mislim, da ta puč ni prepričal nobenega zahodnega obveščevalnega ali vojaškega analitika, ki je vreden svojega imena. Mislim, da Rusi tudi niso ciljali na to. Vedeli so, da se zahodna politika ne bo mogla upreti izkoriščanju puča kot znaka Ruske šibkosti v propagandne namene.  Pri tem pa nezavedno usmerjajo vodo na ruski mlin. Simplicius the Thinker je v članku: “Nuclear Falseflag on Zaporozhye NPP Heats Up + Major Wagner Updates and More” lepo izpostavil, kako Rusija med tem na tiho povečuje obseg svoje vojske, usposablja svoje enote, povečuje obseg svoje vojaške proizvodnje in potrpežljivo čaka na ugoden trenutek za vojaško razrešitev ukrajinske krize.

Predstava bi bila verjetno cenejša v gledališču, je pa res, da je bolj učinkovita, če se izvede v živo.