Spodaj je zanimiv članek, ki ga je v reviji Nature objavila skupina srbskih raziskovalcev (Đorđević et al, 2024) o socioekonomskih vidikih pridobivanja litija v zahodni Srbiji (Jadar). Kot veste, gre za afero, ki se vleče že dolga leta. Srbska vlada je pred leti dala koncesijo globalni družbi Rio Tinto za izkoriščanje nahajališča litija in bora v nahajališču Jadar. Z litijem iz tega nahajališča naj bi bilo mogoče pokriti 90 % evropskih potreb po litiju. Po dolgih demonstracijah srbskega prebivalstva je leta 2022 srbska vlada umaknila svojo odločitev. No, letos se je zadeva (z odločitvijo sodišča o protiustavnosti odločitve vlade o preklicu koncesije) spet odprla in Rio Tinto je ponovno dobil zeleno luč od srbske vlade, srbsko prebivalstvo je spet na okopih proti temu projektu zaradi negativnih ekoloških posledic pridobivanja litija. Najbrž ste zasledili posnetke iz Bolivije ali Čila, ki kažejo v kaj se spremeni pokrajina, kjer se koplje in nato kemično predeluje litij.


Projekt močno podpirajo Evropska komisija in ZDA. Pomočnik sekretarja na ameriški ambasadi v Beogradu tudi javno močno forsira ta projekt in zatrjuje, da bo pridobivanje litija v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi.
No, v nasprotju s tem raziskovalci Đorđević et al (2024) pravijo, da negativni ekološki učinki zaradi pridobivanja litija in bora ne odtehtajo koristi. In sicer pravijo, da bi bilo izkopavanje litijeve rude na naseljenem in kmetijskem območju prvi in edinstven tak primer na svetu. Gradnja rudnika in predelovalne tovarne v istem industrijskem kompleksu za pridobivanje litija in bora naj bi uničila življenjske aktivnosti približno 20.000 prebivalcev lokalne skupnosti. Rudnik in predelovalnica naj bi se nahajala nad največjim rezervatom podzemne pitne vode v zahodni Srbiji, jalovina pa naj bi se odlagala med dvema hudourniškima rekama, ki poplavljata polje vsakih nekaj let.
Velik problem, povezan z izkoriščanjem litija v svetu, je agresiven proces kemične ekstrakcije, ki vključuje ogromne količine koncentriranih mineralnih kislin, predvsem koncentrirane žveplove kisline. Poraba ogromne količine vode za proizvodnjo litijevega karbonata bi posledično povzročila ogromne količine odpadne vode, ki bi predstavljala veliko trajno onesnaževalno nevarnost za površinske in podzemne vode. Čeprav se zdi, da ima litij pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, se v procesu proizvodnje litijevega karbonata iz rud porabi ogromno energije iz fosilnih goriv, emisije CO2 pa so znatne. Pridobivanje litija iz rudnikov in proizvodnja litijevega karbonata ne prispeva k zmanjšanju emisij CO2.
Raziskovalci zaključijo, da se litija na nahajališču Jadar iz vidika okoljskih tveganj ne splača izkopavati, ker je edino na svetu, kjer je predvideno pridobivanje litija na poseljenem in rodovitnem kmetijskem območju. Pri čemer naj bi pridobivanje litija zagotovo uničilo enega od le treh vodnih območij v Srbiji. Poleg tega to nahajališče z okrog 1 % svetovne rezerve litija naj ne bi ponujalo količin, ki bi rešile problem podnebnih sprememb na svetovni ravni.
Spodaj je nekaj odlomkov iz uvoda in sklepa članka.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.