Zakonitosti menedžerskih nagrad: bankrot ali kriminalisti za vratom

V zadnjem desetletju sta se izkristalizirali nekako dve zakonitosti pri podeljevanju raznih menedžerskih ali poslovnih nagrad. Prvič, s precejšnjo gotovostjo lahko napoveste, da se bo menedžer, ki mu je matično cehovsko združenje (Združenje Manager) podelilo nagrado “menedžer leta”, zelo kmalu znašel v preiskovalnih postopkih glede neetičnega in nezakonitega poslovanja. In drugič, s podobno gotovostjo lahko napoveste, da se bo podjetje, ki je dobilo nagrado “Gazela leta” v nekaj letih znašlo na robu bankrota ali onkraj njega.

V čem je trik? Nadaljujte z branjem

Delovanje keynesianske ekonomike v evro območju

Simon Wren-Lewis o tem, kako keynesianska open macro ekonomika lahko pojasni nastanek krize v evro območju in napake pri reševanju krize: njegovim razlogom za nastanek krize (napačne ocene finančnih trgov glede rizičnosti držav) je treba dodati še sistematično dumpinško politiko Nemčije glede plač v času Schroederjevih reform. Na žalost so v monetarni uniji vse države usodno povezane.

Some people are fond of denouncing mainstream economics because it failed to predict the financial crisis. But the nature of the Euro crisis was predicted by standard Keynesian open economy macro. The big problem with a monetary union was that countries could be hit by asymmetric shocks, and would no longer have their own monetary policy to deal with them. Many economists, myself included, said that this problem needed to be tackled by an active countercyclical fiscal policy – again standard Keynesian analysis. This advice was ignored. Nadaljujte z branjem

Kam se je skrila “nevidna roka”?

Sedanja velika recesija v razvitih državah, največja po drugi svetovni vojni, je porodila nekaj dvomov v dobro naoljenost tržnega gospodarstva. Toda ta kriza je le ena izmed stotin ekonomskih kriz v zadnjih treh stoletjih. Če v wikipedijo vtipkate »list of economic crises«, boste dobili ad hoc seznam gospodarskih kriz in ugotovili, da se od začetka pravega tržnega gospodarstva krize pojavljajo na približno vsakih 8 do 10 let. Redno kot letni časi. Hm, od kod krize? Mar se nismo učili, da imajo trgi naravno tendenco, da se vračajo v ravnotežje in da se samo-regulirajo? Mar ne obstaja Smithova »nevidna roka«, ki vedno poskrbi za stabilno in družbeno optimalno tržno ravnotežje? *
Nadaljujte z branjem

Program za rast

Iz dveh strank, ki se potegujeta za to, da bi na predčasnih parlamentarnih volitvah dobili pomembno podporo volilcev, so me prosili, če bi jim pomagal pri pisanju gospodarskega programa. Glede na to, da me sodelovanje v politiki ne zanima, zanima pa me, da politika oblikuje spodbudno gospodarsko okolje, ki bo spodbudilo gospodarsko okrevanje in privedlo do ponovnega izboljšanja blaginje prebivalcev Slovenije, sem obema strankama odgovoril, da bom program javno objavil. Če se bo komurkoli program zdel zanimiv, ga lahko prosto kopira in uporabi. Ali pa tudi ne. *
Nadaljujte z branjem

Roka v (praznem) kozarcu z marmelado

Črt Kostevc

Če slovenski nepremičninski balon že ni počil, pa zadnjih nekaj let na več mestih izdatno pušča. Na tak način se topi nominalno premoženje lastnikov nepremičnin in hkrati slabšajo bančne bilance tistih bank, ki so s hipotekarnimi krediti izpostavljene tveganju na nepremičninskem trgu. Negotovo gospodarsko stanje in posojilna paraliza bank vzdržujeta postopno praznjenje nepremičninskega balona, a po mnenju mnogih tako vzpostavljata bolj realne cene nepremičnin v Sloveniji. * Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Javni dolg iz druge perspektive

Bine Kordež

V Sloveniji smo se v zadnjih petih letih močno zadolžili, dolg se je povečal od 22 % BDP na skoraj 80 %. Zadolžili smo štiri ali celo pet bodočih generacij, ki bodo odplačevale obveznosti, ki so jih nekateri povzročili z neodgovornim ravnanjem. Vsakemu Slovencu od dojenčka naprej so naprtili preko 12 tisoč evrov dolga. Samo zadnje leto je neodgovorna vlada najela preko 10 milijard evrov za polnjenje bančnih lukenj. Če vam takšne navedbe zadoščajo za oblikovanje mnenja o javnem dolgu, potem z branjem lahko zaključite. Če pa vas mogoče vseeno zanima, kaj konkretno se skriva za temi številkami, kaj je bil razlog zanje in kakšno obremenitev predstavljajo, pa nekaj podatkov in ocen v nadaljevanju. Nadaljujte z branjem

Konvertiranje ekonomistov – iz idealistov v inženirje

Noah Smith, Economists used to be the priests of free markets—now they’re just a bunch of engineers, Quartz

I have the vague sense that if you were an idealistic, brilliant young libertarian in the 1960s and ’70s, you might naturally dream of growing up to be an economist. You might watch a rousing speech by Milton Friedman, and you might imagine that one day you, too, would use the power of logic and rationality and mathematics to ward off the insanity of socialism. Well, America still has some idealistic, brilliant young libertarians, and some of them probably still dream of becoming economists. But now they will be in the minority. They will be joined by quite a few—maybe more—idealistic brilliant young liberals, who recognize the power of markets but also want to figure out how to fix things when markets go wrong. Nadaljujte z branjem