• Kako se skušajo demokrati znebiti Bernieja Sandersa – Marcel Štefančič jr.
• Fully Grown: Why a Stagnant Economy Is a Sign of Success – Review of Dietz Vollraths’s Book
• Can We Have Prosperity Without Growth? – John Cassidy
• Historical wealth: How to compare Croesus and Bezos – Branko Milanović
• The Coronavirus Will Not Cripple China’s Economy – Zhang Jun
• Europe Must Recognize China for What It Is – George Soros
• New Firms for a New Era – Dani Rodrik
• What is the size of the multiplier? An estimate one can’t refuse – Corsetti, Simonelli & Acconcia

Predpostavka človeške racionalnosti na podlagi popolne informiranosti v času neomejenega dostopa do informacij (ponovno) zbledi že ob uporabi Gaussove normalne porazdelitve glede inteligence. Potem pa dodajte še družinske, verske, kulturološke, naključne in čisto osebne karakteristike (osebna zgodovina, izkušnje, karakter, bolezni…), pa vam bo takoj jasno, kako lahko nekateri politiki ves čas in konsistentno nategujejo zelo velike skupine ljudi. Tale spodnji članek iz The Economista je bolj kot ne uvod v to temo…

Obakrat je seveda treba pojem socializma v naslovu jemati v narekovajih, ker pač ne ustrezati tradicionalni opredelitvi socializma. Trump pač z nizkimi davki in opuščanjem regulacije omogoča še večjo koncentracijo dohodkov in donosov v rokah korporacij in peščice zelo bogatih posameznikov (v stilu koncentracije koristi v rokah elite v nekdanjih komunističnih državah). Sanders pa želi s socialdemokratskimi ukrepi (zastonj college za vse, univerzalno zdravstveno varstvo za vse, zeleni podnebni program itd.) omogočiti bolj enake možnosti za vse Američane ter se bojevati proti podnebnim spremembam.

Je pa lepo videti, da tudi psovka “socialist” ne more več zaustaviti napredovanja progresivnih idej proti vrhu ameriške politike. Progresivnih idej, ki lahko milijonom družin njihova življenja in prihodnost njihovih otrok spremenijo na bolje.

Sanders’s victory tonight in the New Hampshire primary, combined with his strong finish last week in Iowa and a bounce in national polling, places him firmly at the top of the Democratic field as the nomination race heads to Nevada and South Carolina.

[…]

But the significance of Sanders’s standing in the race goes far beyond the next round of primaries. In the modern history of American politics, no candidate so firmly planted on the left has been so well positioned to capture the nomination of the Democratic Party. Sanders has won election after election in Vermont as an independent, regularly declining the label of the party he now seeks to lead. His rise to the top of a field filled with more mainstream candidates could point to an important shift in the electorate. In Iowa and New Hampshire, Sanders’s talk of revolution overtook Biden’s pleas for a return to normalcy in the age of Donald Trump, and with his platform representing a kind of untainted progressive purity, the oldest white candidate on the ballot prevailed—albeit narrowly—over a plethora of younger, more diverse options.

Nadaljujte z branjem→

Okvir energetskih in podnebnih politik Evropske unije zavezuje članice, da do konca leta 2019 predložijo končno verzijo nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) do leta 2030 in s pogledom do 2040. Do 1. januarja letos pa še Dolgoročno strategijo znižanja emisij do 2050. Z obojim vlada že zamuja. Ampak to je, kot bomo videli v nadaljevanju, še najmanjši problem pri vsej zadevi.

S tem NEPN so bile do sedaj precejšnje težave. Prvi osnutek iz leta 2018 je temeljil na starih dokumentih, novih ukrepov ni bilo pripravljenih (sklicevanje na predčasne volitve!). Dokument je bil deležen kritične ocene Evropske komisije (EK) zaradi neambicioznosti politik glede doseganja podnebnih ciljev. Pristojno ministrstvo za infrastrukturo je za pripravo posodobljene verzije NEPN poiskalo zunanjo strokovno in tehnično podporo in jo konec leta 2018 dobilo v obliki konzorcija institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan«. Vmes je EK leta 2018 še zaostrila podnebne cilje – do leta 2030 zmanjšanje emisij CO2 za 40% glede na leto 1990, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov od prvotnega cilja 27% na 32% in povečanje energetske učinkovitosti za 32.5% (namesto prvotnih 27%).

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma nikoli pomembneje ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal za 225 mio EUR presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 mio EUR nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 mio EUR. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je omenjenih 537 mio EUR presežka podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

Nadaljujte z branjem→

Green New Deal, ppdnebni načrt Evrospke komisije, je – kot pišeta Yanis Varoufakis & David Adler – bolj kot ne le zelena propaganda. Ob tako finančno podprtih “zelenih” prioritetah, kot jih je predstavila Ursula von der Leyen, je govorjenje o resnem reševanju problema podnebnih sprememb zgolj govoričenje. Za reševanje bank je EU skupaj porabila za 4,200 milijard evrov, in to povsem novega denarja, za reševanje sveta v podnebni krizi pa načrtuje le 1,000 milijard v 10 letih. Od tega le 7.5 milijard evrov neposredno iz proračuna. Ostalo so spodbude za “mobilizacijo” zasebnih investicij.

Emergencies tend to reveal our true priorities. When our house is burning down or the storm waters are flooding in, we hold on to what we value most, and leave the rest behind.

Nadaljujte z branjem→

• Coronavirus is the Black Swan that might finally sink the markets – The Telegraph
• What the ECB’s Strategy Review Must Do – Lucrezia Reiclin
• Europe Needs a DARPA – Dalia Marin
• What Does Europe Have to Offer? – Dambisa Moyo
• The internal contradictions of macro-monetary policy – Goodhart & Wood
• Paul Krugman battles conservative ‘zombies’ – Washington Post

Drago Babič

Pred kratkim smo dobili drugo verzijo Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN), ki naj bi celovito zajemal vse ukrepe na področju energetike, s katerimi bi se spopadli z grozečimi učinki spreminjanja podnebja. Znano je, da povzroča segrevanje planeta kopičenje toplogrednih plinov (TP), ki jih povzroča človek in ki jih planet po naravni poti ne zmore odstranjevati z isto hitrostjo, kot nastajajo. Največ TP nastaja pri proizvodnji in uporabi energije, ki temelji predvsem na uporabi fosilnih goriv, iz katerih pri pretvorbi nastajajo najbolj razširjeni TP plin, CO2 in dušikovi oksidi. Da bi se s prekomernim naraščanjem emisij TP učinkovito spopadli, bo treba v bližnji bodočnosti posvetiti več pozornosti tako varčevanju z energetskimi viri, kot z nadomeščanjem fosilnih goriv z brezogljičnimi viri energije. Vsaka strategija borbe proti podnebnim spremembam mora vsebovati pametno kombinacijo obeh pristopov.

S tako dilemo – ali varčevati (in se tako prilagajati omejenim naravnim virom) ali s tehnološkim napredkom omejene vire bolje izkoriščati – se je človeštvo že večkrat srečevalo. Že Malthus je konec 18 stoletja, ko se je prebivalstvo pospešeno povečevalo, trdil, da se mora naraščanje števila ljudi omejiti, ker bo zaradi pomanjkanja hrane ogrožen obstoj človeštva. Leta 1970 je podobno trdila združba intelektualcev, imenovana Rimski klub, ko je napovedovala, da bo ob nadaljevanju rasti do leta 2000 zmanjkalo surovinskih virov, predvsem nafte, kar bi spet ogrozilo obstoj človeštva. Zgodovina je te strahove zanikala, človeški razvoj se ni ustavil. In sicer predvsem po zaslugi še hitrejšega tehnološkega razvoja.

Nadaljujte z branjem→

Kako iz ene besedice, iz enega imena narediti film? Preprosto, domačim poveš, da boš sina poimenoval Adolf… In dobiš čudovito zabaven, intelektualni družinski prepir. Ki seveda preraste v ustrezno družinsko inventuro.

Nemški film “Der Vorname” (v angleščini “How about Adolf?”) morate seveda pogledati v originalu.