Zeleni marksisti in Nacionalni energetsko podnebni načrt: Pot v pogubo

Drago Babič

Pred kratkim smo dobili drugo verzijo Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN), ki naj bi celovito zajemal vse ukrepe na področju energetike, s katerimi bi se spopadli z grozečimi učinki spreminjanja podnebja. Znano je, da povzroča segrevanje planeta kopičenje toplogrednih plinov (TP), ki jih povzroča človek in ki jih planet po naravni poti ne zmore odstranjevati z isto hitrostjo, kot nastajajo. Največ TP nastaja pri proizvodnji in uporabi energije, ki temelji predvsem na uporabi fosilnih goriv, iz katerih pri pretvorbi nastajajo najbolj razširjeni TP plin, CO2 in dušikovi oksidi. Da bi se s prekomernim naraščanjem emisij TP učinkovito spopadli, bo treba v bližnji bodočnosti posvetiti več pozornosti tako varčevanju z energetskimi viri, kot z nadomeščanjem fosilnih goriv z brezogljičnimi viri energije. Vsaka strategija borbe proti podnebnim spremembam mora vsebovati pametno kombinacijo obeh pristopov.

S tako dilemo – ali varčevati (in se tako prilagajati omejenim naravnim virom) ali s tehnološkim napredkom omejene vire bolje izkoriščati – se je človeštvo že večkrat srečevalo. Že Malthus je konec 18 stoletja, ko se je prebivalstvo pospešeno povečevalo, trdil, da se mora naraščanje števila ljudi omejiti, ker bo zaradi pomanjkanja hrane ogrožen obstoj človeštva. Leta 1970 je podobno trdila združba intelektualcev, imenovana Rimski klub, ko je napovedovala, da bo ob nadaljevanju rasti do leta 2000 zmanjkalo surovinskih virov, predvsem nafte, kar bi spet ogrozilo obstoj človeštva. Zgodovina je te strahove zanikala, človeški razvoj se ni ustavil. In sicer predvsem po zaslugi še hitrejšega tehnološkega razvoja.

S podobno dilemo se srečuje naš NEPN. V zadnji verziji je dal velik poudarek varčevanju in tehnološki razvoj povsem postavil na stran. Povsem je zanemaril pospešeno izgradnjo brezogljičnih virov energije, ki bi nadomestili fosilna goriva. Še slabše, ker se novim brezogljičnim virom slabo posveča, ohranja obstoječo proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv, premoga in zemeljskega plina in prepočasi nadomešča fosilna goriva v prometu.

Pri varčevanju z energijo in posledično pri zmanjševanju emisij TP NEPN postavlja zelo ambiciozne cilje. Tako naj bi do leta 2030 zmanjšali emisije TP v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, to je v široki rabi, za 76%, v industriji za 43%, pri ravnanju z odpadki za 65%. Take cilje je možno doseči le z velikimi stroški ob intenzivnem zamenjevanju fosilnih virov z brezogljičnimi viri, kar pri široki rabi predpostavlja velike investicije v toplotno izolacijo stavb in povišano rabo elektrike, v industriji pa cilja ne bo možno doseči brez ukinjanja energetsko intenzivnih proizvodenj, kot je proizvodnja cementa, aluminija in papirja. Poleg tega stroške takega varčevanja prenaša v glavnem na porabnike.

Kjer NEPN govori o novih brezogljičnih virih energije, je tehnološki koncept neustrezen. Tako daje v obdobju do leta 2030 prevelik poudarek  fotovoltaiki oziroma sončnim elektrarnam (SE) v kombinaciji z baterijskimi hranilniki energije. Nadalje predpostavlja pri SE predvsem razdrobljeno proizvodnjo v okviru distribucijskih omrežij, brez da bi prikazal tehnično/ekonomsko ustreznost takega pristopa. Do leta 2030 naj bi zgradili nove SE skupne kapacitete 1.400 MW, ki bi letno proizvedle okoli 1,5 TWh elektrike, ne govori pa o tem, koliko baterij bo potrebno še vgraditi, da bo ta energija sploh uporabna. Po oceni energetikov bo tako proizvedena električna energija trikrat dražja, kot bo njena cena  na trgu. Poleg tega nova proizvodnja ne bo nadomestila niti obstoječega uvoza EE (lani smo je uvozili za 2,5 TWh), kaj šele večjo porabo zaradi nadomeščanja drugih goriv, tudi v prometu, in predvidene rasti porabe zaradi rasti BDP. Tako se bo do leta 2030 povečala pri oskrbi z EE uvozna odvisnost krepko čez 25%, kar bo ogrozilo varnost oskrbe.

Zaradi tako skromne rasti nove proizvodnje EE, NEPN ohranja še naprej najbolj sporno proizvodnjo EE iz premoga v termoelektrarni Šoštanj, ki je največji posamični generator TP v Sloveniji (letno 3,5 mio ton CO2). V gradivu se sicer omenja zajemanje CO2 iz kurilnih plinov, vendar je ta tehnologija še nepreizkušena, poleg tega zmanjša proizvodnjo EE za 30%, predvsem pa ni povedano, kam dati ta CO2. Mogoče v opuščeni rudnik lignita v Velenju?

Največja napaka NEPN je, da zanemarja druge oblike proizvodnje brezogljične energije, kot so hidro energija (HE), vetrna energija (VE) in nuklearna energija (NE), ki so primernejše za naš elektroenergetski sistem, predvsem pa bistveno ceneje proizvajajo EE kot razpršene SE v distribucijskem omrežju. Tako do leta 2030 ne bi zgradili niti enega večjega obrata, vse odločitve se prenašajo v obdobje po letu 2030.

Vsa mizerija takega pristopa se pokaže pri ekonomskem vrednotenju ukrepov, ki so namenjeni predvsem varčevanju. Tako naj bi po predvidevanjih NEPN od leta 2018 do leta 2030 investirali 33,5 milijard (skupaj z investicijami v prometnem sektorju), da bomo leta 2030 privarčevali letno za 300 mio energije. Torej se te silne investicije ne bodo povrnile niti v sto letih.

Vsak razumen človek bi pri teh številkah samo zamahnil z roko in vrgel ta papir v smeti, vendar je zadeva bolj nevarna, kot si mislimo. Tak NEPN naj bi poslali v Bruselj že konec februarja, ki ga bo zavedel kot zavestno odločitev Slovenije, kaj namerava Slovenija na tem področju narediti. In potem nas bodo vsako leto opozarjali, da načrta ne izpolnjujemo, grozili s sankcijami in nas, podobno kot pri bančni sanaciji, izsiljevali, češ, »saj ste sami sprejeli zaveze«. Tako bomo po lastni neumnosti zmetali skozi okno desetkrat več denarja, kot nas je stala bančna sanacija.

Kako slučajno, NEPN naj bi poslala v Bruselj aktualna ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratušek in tako ponovila sramotno potezo iz leta 2013, ko je sprejela podobne zaveze v zvezi z izvedbo bančne sanacije. Če misli to narediti, naj kar s tem papirjem vred pobegne nekam daleč, tako kot njen pajdaš iz bančne sanacije, takratni guverner banke Slovenije, Boštjan Jazbec.

Sestavljalci tega gradiva na čelu z magistrom Stanetom Meršetom, naj se zamislijo o svojem odnosu do stroke. S tem, ko so se podpisali pod ta zmazek, so oblatili stroko kot tako in tudi vse druge poštene strokovnjake. Le kaj si bo mislila javnost o stroki? Da je tako zlahka kupljiva, da se podpiše pod karkoli, samo da zasluži tistih par fičnkov? Še dobro, da nismo vsi strokovnjaki taki. S kolegom Damijanom sva sestavila precej boljši program (povzetek je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 1.2.2020) in to popolnoma zastonj.

Vendar je glavni krivec za to polomijo na naročnikovi, to je vladni strani, na čelu z mag. Danijelom Crnčecem, ki nastopa kot koordinator projekta. Očitno o energetiki, oziroma širše o naravoslovju in tehniki, nima pojma. Ne glede na možno opravičilo, češ da prihaja iz FDV in tam ne poučujejo naravoslovja in tehnike, je on najbolj odgovoren za ta fiasko.

Pri vsem skupaj je najbolj žalostno, da vladno usodo na tako pomembnem področju, kot je energetika in podnebne spremembe, namesto stroke krojijo zeleni marksisti.

7 responses

  1. Omenjate, “da bomo leta 2030 privarčevali letno za 300 mio energije”. Zanima me, kako ste prišli do te cifre, moj zelo na brzino izračun je krepko drugačen.
    V NEPN piše: “Cilj Slovenije je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za vsaj 35 %, tj. da ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov primarna raba energije leta 2030 ne bo presegla 71,1 TWh.” To pomeni prihranek nekaj več kot 38TWh. Če MWh računamo po 30€, to pomeni 1150 mio.
    No, tudi to je neracionalno.

    Glede 1660MW NE iz Sobotne bi pripomnil, da je to za državo z (leta 2030) nočno porabo okrog 1GW, odločno prevelika enota. Mi je pa jasno, da bi morali takoj štartati s postopki izbire dobavitelja NE, NEPN pa temeljiti na SMR na iztrošeno gorivo iz NEK, kot toplarne v vsakem Slo mestu in na dvorišču večjih ind. odjemalcev.

  2. NEPN navaja na strani 50 porabo PE in KE v letih 2020 in 2030. Tako bi se PE zmanjšala za 520 ktoe, KE za 267 ktoe. Ob vrednosti 400 eur/tono za PE (cena nafte), za KE pa dvojno ceno, bi bila razlika/prihranek 208 mio pri PE in 267 mio pri KE. Gradivo sicer navaja kot prihranek razliko do nekih hipotetičnih scenarijev, ki so pa vprašljivi. Bolj od kake šlogarce, če me vprašate.
    NEK2 – to je skupna kapaciteta po letu 2043, torej brez NEK. Konkretna izvedba je lahko različna: ali je to samo en obrat, ali je kombinacija ene nove enote moči 1000 MW, ki se zgradi pred 2043 in obnovljene, stare enote (kar razmišljajo v NEK), ali pa nove enote iz 4. generacije, prednostno oplodnega reaktorja, da izkoristimo izrabljeno gorivo in se rešimo dragega skladiščenja izrabljenega goriva.

  3. Nazorno pisanje Draga Babiča vsiljuje vprašanje, ali so naši organi oblasti res tako zelo neuki, nesposobni, nestrokovni , ali pa so enostavno zelo pokvarjeni in namerno povzročajo škodo Sloveniji in njenim državljanom. Energetsko področje ni osamljen primer popolne ignorance intelektualnega poštenja, stroke in zdrave pameti, ker se natančno enak odnos do ključnih vprašanj kvalitete življenja v Sloveniji enako nazorno demonstrira v zdravstvu, oskrbi starejših, šolstvu, vzpodbujanju prekarnosti, varovanju meje z povsem nesmiselnimi ograjami, gradnji železniške in cestne infrastrukture, razvoju znanosti. Skratka, česar koli se loti naša uprava, na vseh področjih dokazuje da ne zna, noče in ne more delati v javno korist. Ceno za neodgovorno ignoranco zdrave pameti plačujemo državljani s mnogo slabšim standardom, kot si ga zaslužimo glede na naše znanje, sposobnost in glede na materialne pogoje slovenskega gospodarstva in družbe.

    • Stroka bi se morala povezati, od IJS zahtevati umik NEPN, ter vladi predložiti realen prehod na nuklearno energijo, skupaj s pozivom, da se neha evropska OVE norost. Brez tega bomo colali na dva konca, kazni v Brusel, doma pa izvajanje NEPN.

  4. Tone,

    Bomo to naredili. Ravnokar organiziramo posvet na to temo pod okriljem SAZU, tam naj bi dorekli (upam) kakšen NEPN predlaga stroka. Ko bo znan termin, javimo, ste vabljeni.

    • Hvala za vabilo.
      Ker se mi že dolgo po glavi mota sistem polnjenja električnih osebnih vozil, sem ga vrgel na papir in poslal JPD. Upam, da bo dovolj dober za objavo, morda bo kaj celo za v strokovni NEPN. 🙂

      Za kakršenkoli uspeh napram EU birokraciji, bi se seveda morali povezati s strokovnjaki iz drugih držav. No pa saj to dobro veste. Pišem zato, da me kdo ne proglasi za naivnega. 🙂
      PS: Bratranec je v parih združenjih s področja el.energetike v Nemčiji, morda lahko pomaga. Upam, da niso pod totalnim vplivom politikov.

      • Tone,

        Hvala za sodelovanje in prispevek, saj kakor izgleda, bomo morali neodvisni strokovnjaki sestaviti sami nov NEPN.
        Dobrodošle bi bile informacije kako to izgleda v Nemčiji, saj oni s svojim s strani končnih uporabnikov subvencionirani sistemom, temelječim na spremenljivi VE, sesuvajo ves evropski EE sistem. Namreč, ko v Nemčiji močno piha, kot pred dnevi, s svojimi subvencioniranimi viški EE posiljujejo svoje sosede in povzročajo s tem škodo sosednim lokalnim sistemom, ki se ne morejo racionalno prilagajati takemu zalivanju z viški. Pred dnevi so celo plačevali sosedom po 13 eur/MWh, samo da prevzamejo viške. Poleg tega s tem uničujejo ekonomiko vsake investicije v lokalno proizvodnjo. To je klasični ekonomski imperializem, s katerim rušijo konkurenco. Ko pa ne piha, se pa moramo znajti kot vemo in znamo in kuriti najdražjo rezervo.
        Po politiki šparanja za vsako ceno na področju javnih financ (austerity) so izumili še eno škodljivo “zeleno” politiko za sosede. Samo čakam, da bodo nekemu sosedu nekoč počili živci in jih bo enostavno odklopil. Takrat se jim bo pa zares sesul veš sistem.
        Za mene, en dokaz več, da če se butci dokopljejo na oblast, tokrat z “energiewende”, trpijo vsi ostali.

%d bloggers like this: