Marko Golob
Ne morem si kaj, da me vsa javna razprava v zvezi s pandemijo Covid-19 ne bi spominjala na čase nekdanjega socializma. Pa ne mislim s tem na 80-ta leta, ki so bila relativna odprta in svobodna, temveč na desetletje ali več prej, ko je partija strogo usmerjala javno razpravo. V javnosti obstaja samo ena resnica, namreč uradna. Vsi ki se ne strinjajo s tem, so tako kot disidenti v “svinčenih” 70-tih stigmatizirani. Spomnite se samo javne debate dr. Pušenjaka in njegovih pomislekov v zvezi neplodnostjo in mRNA cepivi in brutalnim (sicer neznanstvenim) odgovorom dr. Jerale nanj. Menda je bila reakcija znotraj Kliničnega centra še za stopnjo hujša, ampak o tem naj govorijo raje akterji sami.
O čem govorim? O cepljenju proti Covid-19. Nisem noben anti-vaxer, imam 4 otroke, vsi so bili cepljeni in tudi sam, četudi sem kot otrok celo desetletje preboleval hude stranske efekte cepljenja. Kljub temu menim, da so cepiva ena izmed največjih dosežkov človeštva. Če so ustrezno preizkušena, seveda.
Stvar je izrazito enostranska. Gre za čisto propagando ob tem pa se sistematično zatira vsaka debata in vsaka informacija (in njen nosilec), ki ne bila v skladu z uradno razlago. Saj veste, kako je nekoč rekel Voltaire:
Nevarno je imeti prav, ko se oblast moti.

You must be logged in to post a comment.