Predvidevam, da je ključna kolateralna korist of Muskovega lomastenja po ameriških institucijah prekinitev financiranja “razvojne pomoči” v obliki financiranja “nevladnih organizacij” po svetu, katerih vloga je bila v zbiranju in pripravi informacij, ki so služile za dezinformiranje velikim tujim medijem o državi. Britanski The Economist neposredno objokuje, da se je s prekinitvijo USAID financiranja zdaj sesul celoten ekosistem dezinformiranja, na katerem so se napajali tudi njegovi novinarji, ko so prali možgane svojim bralcem glede Kitajske. Kot najbrž veste, je v zadnjih 20 letih The Economist najmanj dvakrat letno objavil kampanjo, v kakšnih hudih težavah je kitajsko gospodarstvo in kako se bo zdaj-zdaj kitajsko gospodarstvo sesulo. Kot veste, se ni. In nič ne kaže, da se bo v doglednem času. Nasprotno, kitajsko gospodarstvo nesramno hitro tehnološko prehiteva gospodarstva razvitih držav. Torej je bilo nekaj zelo hudo narobe s kvaliteto oziroma natančnostjo informacij, ki so jih o Kitajski pripravljale ameriško financirane “nevladne organizacije”. Očitno so jih načrtno pripravljale za namen dezinformiranja.

Spodaj je zapis Arnauda Betranda na to temo:

Hilarious how the Economist describes the news of the US government cutting funding to part of the vast network of anti-China propaganda shops it was financing. Or, as they put it euphemistically: “groups promoting rights in China”.

They argue that “some aid money has been very well spent” and when you read through the article to understand what they mean by that it’s because “journalists rely on them for first-hand accounts and data.”

So in effect the US government was financing the entire ecosystem: the journalists writing on China and their sources! “Money very well spent” indeed…

Ever wondered why the narrative on China was almost exclusively of the “China bad” or “China collapse” type? Wonder no more.

Hopefully this will serve to awaken people as to the extent to which they have been brainwashed on this topic (and many others).

Nadaljujte z branjem→

Odlično branje!

Nadaljujte z branjem→

Trumpov predlog glede ameriškega “nakupa” Gaze in kasnejši razvoj “Gaza Riviere” ni nič novega. Naseljenci ZDA imajo to v genih. Iz časov, ko so zemljo etnično očistili indijancev in ga nato prodajali priseljencem.

It’s now almost cute watching old Trump fail:

1. Threatened Denmark to steal Greenland, Denmark immediately allows Russia to repair and maintain Nord Stream

2. Threatened Canada, Canada talks free trade agreement with China

as for Russia & China:

3. Threatened Russia and said he’ll talk to Putin soon. Putin didn’t bite, doesn’t call, Trump now says it’s not urgent

4. New sanctions against China says he’ll have a call with Xi within a day. Xi didn’t call. China imposes painful sanctions on US (rare earth, Google). 

Trump now begs for a call with Xi. Xi has time.

5. Meanwhile Musk destroyed a top tool of US international coercion, now Rubio is trying to restore USAID as government agency.

Total chaos. China does nothing, wins

I forgot one: When the master came to see Trump, he even made him wear a blue tie (blue of all colors, the color of the US democrats) to make clear who’s the boss. Note that Trump always wears a red tie, everywhere. Except when the boss comes to visit.

7. threatened Mexico with tariffs and invasion. Mexico increases border guards and takes out CIA-backed drug cartel leader as a warning shot against the US deep state. Trump is now awefully quiet about Mexico.

Vir: Harald in China via X

Zelo glasna tišina v naših medijih po razkritju, da so slovenski mediji bili na plačilni listi USAID izpostave ameriškega State departmenta in da so “znane osebnosti” iz šov biznisa bile bogato nagrajene s strani iste izpostave ameriškega State departmenta za svoje obiske podpore pri Zelenskem. Da ne govorimo o s strani iste izpostave ameriškega State departmenta financiranih neredov Gruziji pred in po volitvah, pa o financiranju ciljnega medijskega pokrivanja oranžnih, roza in drugih barvnih revolucij…

Zgovorno glasna tišina, mar ne?

Nadaljujte z branjem→

Western NGOs or funders have about 0 interest to acknowledge that they are creating an Orientalist elite with the funds they provide.

First, they do not see it–because the topics they think important are ipso facto proclaimed important for all even if in the Orientalist country nobody cares for them.

Second, the comprador intelligentsia will never tell them the truth b/c they would lose funding.

Third, the funders have scant contact with the domestic intellectual scene outside the NGOs they fund.

Fourth, even when they have some contact they tend to dismiss people who do not like their ideas as half-witted hillbillies not worth paying attention to & in need of re-education.

Thus, a false intellectual life is being created whose objective is to provide income to foreign and domestic NGOs.

That intellectual life exists only in the reports they write & nowhere else.

Vir: Branko Milanović, via X

Najbrž ste opazili sramotni umik kolumbijskega predsednika, ki se je prek družbenega medija junačil, kako ne bo dovolil pristanka ameriških letal z deportiranimi migranti. Nakar je sramotno popustil in kolumbijska vlada je morala sama plačati transfer deportiranih migrantov nazaj domov. Predsednika vlad Kanade in Mehike sta tudi prek tiskovnih konferenc zagnali vik in krik, ko je ameriški predsednik Trump napovedal uvedbo 25 % carin. Nakar sta se začela umikati in vsak zase pošiljati sporočila ameriškemu predsedniku, da bodo kanadske oblasti bolje poskrbele za preprečitev tihotapljenja fentanila v ZDA in mehiške za preprečitev ilegalnih prehodov prek mehiške meje v ZDA.

Kitajske oblasti so ravnale nasprotno. Nobenih junačenj prek družbenih omrežij, nobenih tiskovnih konferenc. Trumpovo napoved uvedbe 10 % carin so pospremile zgolj z drobno izjavo na vladni spletni strani, da obsojajo uvedbo carin in da bodo uvedle ustrezne povračilne ukrepe. In res so naredile točno to. In s stilom. V torek so predstavile tri ukrepe. Prvi ukrep je pritožba pri WTO zaradi “diskriminatornih in protekcionističnih” enostranskih carin ZDA. Drugi ukrep je uvedba 15 % carin na uvoz ameriškega LNG plina in premoga in 10 % na uvoz surove nafte. Tretji ukrep pa je začetek protimonopolne preiskave proti Googlu in napoved preiskave proti Applu. Takoj za tem se je odzval Trump, češ da bo klical kitajskega predsednika Xija glede ureditve vprašanja carin.

Kot sem pisal pred dvema dnevoma, je Trumpova metoda, da vsako žrtev (državo) izolira, nakar je izolirana žrtev pripravljena na večje koncesije, v bistvu na maksimalne koncesije, ki jih bo Trump zahteval. In edina delujoča načina proti tej Trumpovi metodi sta, prvič, da države delujejo usklajeno s celotnim arsenalom ukrepom, in drugič, da udarijo nazaj odločno in to tam, kjer ZDA najbolj boli. To pa je pri izvozu ameriških energentov in pri dostopu ameriških tehnoloških podjetij do nacionalnih trgov. Oboje boli zasebne lastnike, ki so največji podporniki Trumpa.

Kitajska to zna. Upajmo, da bodo tudi države EU znale.

Debata o nujnosti povečanja javnih izdatkov za obrambo se je začela in v naslednjih letih se bo pritisk za povečanje izdatkov za obrambo zelo povečal. Slovenija je sicer trenutno glede izdatkov za obrambo precej podhranjena. Do leta 2008 je delež izdatkov za obrambo znašal večinoma več kot 1.5 %, po krizi je upadel celo pod 1 %, danes pa znaša 1.3 %. Povprečni izdatki za obrambo držav Nato so v zadnjem desetletju sicer višji za okrog 0.5 odstotnih točk BDP.  Do cilja 2 % BDP do leta 2030, ki ga je te dni v Bruslju izpostavil predsednik vlade, je še daleč.

Vprašanje pa je, ali je to sploh potrebno in smiselno. Iz vidika ekonomskih učinkov so vlaganja v obrambo sicer globoko inferiorna ostalim javnim izdatkom, saj imajo bistveno nižje ekonomske učinke (multiplikator izdatkov za obrambo je nižji od 1, pri izdatkih za pokojnine je multiplikator okrog 1.4, multiplikator izdatkov za infrastrukturo pa je okrog 2), hkrati pa izrivajo druge pomembne javne investicije (za šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo itd.), ki prinašajo višje tako srednjeročne kot dolgočne ekonomske učinke in učinke na blaginjo. Poleg tega Slovenija nima razvite obrambne industrije, ki bi lahko generirala pomembne makroekonomske učinke, zato bi se večina povečanih izdatkov za obrambo v obliki nakupa tujega orožja prelila v tujino.

Spodaj je pregled koristi in slabosti vlaganj v obrambo na podalgi pregleda empiričnih študij, generiran s pomočjo umetne inteligence. Dober pregled kot začetna točka.

Makroekonomski učinki izdatkov za obrambo so sicer večplastni ter se razlikujejo med državami in skozi čas. Medtem ko nekatere študije kažejo na morebitne gospodarske koristi povečanih vojaških izdatkov, druge poudarjajo tveganja preusmerjanja virov in dolgoročne gospodarske neučinkovitosti. Čeprav lahko izdatki za obrambo zagotovijo kratkoročno gospodarsko spodbudo in prispevajo k nacionalni varnosti, lahko povzročijo tudi izrinjanje zasebnih naložb oziroma drugih javnih naložb in kažejo nižje multiplikatorje v primerjavi z drugimi oblikami javne porabe. Oblikovalci politik bi morali skrbno pretehtati varnostne koristi izdatkov za obrambo v primerjavi z morebitnimi gospodarskimi kompromisi, pri čemer morajo upoštevati tako kratkoročne učinke kot dolgoročne razvojne cilje.

Nadaljujte z branjem→

V vednost:

1. There was an outcry against the shocking and illegal overseas activities of the CIA overseas in the second half of the 1970s. Investigatory commissions wagged disapproving fingers, and wholesale reform was promised.
2. But instead of halting the black ops, the US held a series of meetings in the early 1980s which concluded that they should continue them under a nicer-sounding name. Thus the National Endowment for Democracy was born on November 18, 1983, in Washington DC.
3. The US public and the wider world were told that the NED was designed to “support democratic institutions throughout the world through private, nongovernmental efforts”. This was misleading: the organization was and is funded by the US government.

FIRST STOP, MANILA

4. An early NED target was the Philippines. When socialist groups were becoming popular and troublesome in the mid-1980s, NED used classic CIA techniques to steer funds to private organizations and media to artificially change political outcomes.
5. At the time, journalists were allowed to print that NED was a CIA scam. The famous Allen Weinstein quote (“A lot of what we do today was done covertly 25 years ago by the CIA”) actually came from a 1991 interview, after about eight years of NED political interference ops.
6. The NED got larger and busier. Intelligence historian William Blum reported: “NED successfully manipulated elections in Nicaragua in 1990 and Mongolia in 1996 and helped to overthrow democratically elected governments in Bulgaria in 1990 and Albania in 1991 and 1992.”
7. The CIA-style illegality was often shocking. For example, the NED handed US$250,000 to an anti-Castro Miami group which in turn financed a Cuban terrorist named Luis Posada Carriles who was involved in groups which bombed hotels in Havana and blew up an aircraft.

Nadaljujte z branjem→

Michael Roberts je napisal točno to, o čemer sem premišljeval včeraj, ko je Trump za en mesec prestavil uvedbo carin za uvoz iz Kanade in Mehike. Večini ljudi se je zdelo norost najprej predlagati carine in jih nato umakniti. Vendar ne gre za norost, pač pa za pogajalsko taktiko. Trump z brutalnim prvim dejanjem nasprotno stran pritisne ob steno in ta je nato v strahu pripravljena narediti karkoli, da bi se izognila brutalnosti večjega nasprotnika. Kanadčani bodo tako nenadoma pripravljeni začeti preprečevati ilegalno trgovino s fentanilom, Mehičani pa sami bolje poskrbeli, da se val migrantov proti ameriški meji zmanjša.

Trumpova norost je metoda, da iz žrtve iztisne maksimalne koncesije. In Trumpova metoda je, da vsako žrtev (državo) izolira. Izolirana žrtev je pripravljena na večje koncesije, v bistvu na maksimalne koncesije, ki jih bo Trump zahteval.

Zato je potreben združen odpor proti Trumpovim pritiskom in izsiljevanjem. Države bi se morale povezati v okviru WTO ali neformalnih interesnih združenj (G20 brez ZDA, BRICS) in skupno nastopiti proti Trumpovi administraciji s skupnim dvigom carin oziroma omejitvijo dostopa ameriških (tehnoloških in finančnih) podjetij na njihove trge. O tem sem sicer že večkrat pisal, vendar naj ponovim: oligarhe okrog Trumpa bo najbolj bolelo, če zahodne države združeno ali vsaj države EU zase omejijo dostop ameriških tehnoloških in finančnih podjetij (pa tudi avtomobilskih) na njihov trg. Predstavljajte si Google, Microsoft, Apple, Amazon, Facebook, X itd., ki bi izgubili možnost prodaje na evropskih trgih.

Trumpovi norosti kot metodi je treba zoperstaviti metodo skupnega nastopa. Treba je udariti preventivno, preden Trump izvede svoje grožnje. In udariti je treba preventivno še dvakrat bolj, kot napoveduje Trump. Šele nato se bomo lahko začeli pogovarjati. In na koncu prišli do ugotovitve, da se vsem najbolj splača, če ostane trgovina prosta, kot je bila do sedaj.

Nadaljujte z branjem→