Marko Golob

Težko je priznati, ampak Europa pospešeno pluje proti razpadu. Političnemu, gospodarskemu in vojaškemu.

Zame, ki sem strasten privrženec združene Evrope, je to težka ugotovitev. Težka je tudi zame kot slovenskega nacionalista (v najboljšem pomenu te besede, se razumemo, ki izključuje kakršenkoli šovinizem).

Gre za polom ene od dveh vizij Evrope. To je trenutni globalistični multikulturalni projekt evropskega talilnega lonca – Evrope multikulturalizma, katerega impliciten cilj je uničenje nacionalnih držav, kasneje pa razvodenitev evropskih narodov. Ključno orodje pri tem je uničenje tradicionalnih kultur kar omogoča najprej demografsko krizo, kasneje pa sprejemanje civilizacijsko nekompatibilnih imigracij. Razvodenitev narodov skozi kulturne spremembe in migracijo formira amorfno maso ljudi, ki omogoča manipulacijo množic in onemogoča kakršnokoli koncentracijo politične moči na osnovi naroda ali kulturnih vrednot. Zato tudi identitetna politika – ta temeljito deli populacijo in jo atomizira na osnovi rase, spolne pripadnosti,…samo ne na osnovi politične ideje.

Modus operandi te ideje je EU, kjer prevladuje “mission creep” pristojnosti oktroirane Evropske komisije na račun suverenih držav, ki čedalje bolj ostajajo brez orodij za upravljanje svojega razvoja. Slogan te evropske ideje je: “Več Evrope”, več buseljske birokracije, več centralnega pritiska na čedalje manj suverene nacionalne države. Evro kot “španski škorenj” za evropsko socialno politiko. Nosilec te ideje je nadnacionalna globalistična “liberalna” finančna elita. Ta se neugodnega razvoja akutno zaveda, zato je tako živčna. V parih letih so perspektive in aspiracije te elite padle od ideje globalne dominacije do boja za obstanek.

Druga ideja Evrope, ki je začasno potisnjena v ozadje, je ideja Evrope narodov (Evropa DeGaullea, Thatcherjeve,…). Skupnosti kjer suvereni evropski narodi združujejo svoje skupne interese na omejenem področju interesov. Evropa narodov je ideja Evope, ki omogoča evropskim narodom ohranjanje njihove samobitnosti, kulture in specifičnih nacionalnih preferenc. Področje pristojnosti je za razliko od Evope multikulturalizma strogo omejeno na področje skupnega interesa in nič več kot to. Skupne službe so majhne in omejene. Evropske države imajo veliko avtonomijo. EU odloča o skupnem trgu, prostem prehodu ljudi in kapitala, ključnih postulatih zunanje politike. Evropa narodov dopušča in goji različnost, razen zelo omejenega seta skupnih vrednot in interesov, ne vsiljuje načina življenja narodom in prebvalcem Evrope.

Evropa narodov gradi na raznolikosti in unikatnosti Evrope kot temelju njene moči, Evropa multikulturalizma jo hoče na silo poenotiti. In ker v narodih Evrope prihaja do spontanega upora proti taki politiki, postaja Evropska vladajoča elita čedalje bolj nasilna, čedalje bolj fašistična. Navznoter in navzen. Pri tem pa rastejo napetosti znotraj nje. In če bo šlo tako naprej, jo bo razneslo.

Za majhne države kot je Slovenija, je to katastrofa. Kaj hitro lahko postanejo plen ali pa predmet izsiljevanja večjih narodov. Tudi sam obstoj Slovenije ni več samo po sebi umeven.

Prihaja čas, ko bo izjemno pomembno, kdo bo vodil državo, ker bodo morebitne napake lahko usodne.