V bistvu ni nobene skrivnosti. Javni dolg (glede na BDP) hitreje upada, čim višja je stopnja gospodarske rasti. V spodnji sliki je bil javni dolg konec leta 2022 v Grčiji in Portugalski nižji kot pred epidemijo Covid (konec leta 2019), ker se je v obeh državah BDP močno povečal. In to je ključna razlika glede na Veliko Britanijo in Nemčijo, ki se ubadata s precej povišanimi ravnimi dolga.

Javnega dolga ne znižuje absolutno zmanjšanje zadolženosti (poskušajte najti takšno državo kjerkoli v svetu, good luck!), ampak s hitrejšo rastjo BDP! Torej javnega dolga ne znižuje zmanjševanje števca (D v kvocientu D/BDP), pač pa hitrejša rast imenovalca (BDP) od števca D. Drugače povedano, pomembno je, kaj naredimo z zadolževanjem in kako dobri smo, da z njim pospešimo gospodarsko rast. Zmagovalcev ne najdemo med “šparovnimi”, ampak tistimi, ki tečejo hitreje!

Zato je takšna neumnost, ker Nemčija zahteva zaostrovanje fiskalnih pravil, namesto da bi najprej pri sebi rešila problem (pre)nizke gospodarske rasti.