Sposojena grafika pri Robinu Brooksu (ki sicer navija za kapico na rusko nafto pri 30 $/sodček). Slika kaže na kolaps izvoza zahodnih držav v Rusijo po začetku vojne v Ukrajini zaradi uvedenih zahodnih sankcij. Slika pa hkrati kaže velik porast izvoza Kitajske in Turčije v Rusijo po uvedbi sankcij. Kdo je na boljšem in kdo na slabšem?
Spremembe v izvozni dinamiki v Rusijo kažejo, prvič, da Rusija velik del uvoza iz zahodnih držav zdaj posredno uvaža prek Kitajske in Turčije. To je običajen bypass, kot smo ga lahko spremljali v primeru sankcij proti Srbiji konec 1990-ih in kot se dogaja v primeru drugih sankcioniranih držav (Iran, Venezuela). In drugič, zelo verjetno prihaja tudi do učinka nadomeščanja zahodnih izdelkov s kitajskimi, saj se del ruskega uvoza (predvsem standardnih potrošniških izdelkov) zdaj preusmerja na kitajske izdelke. To kaže, da s sankcijami proti Rusiji izgubljajo predvsem velike evropske izvozne države (na čelu z Nemčijo), pridobivata pa Kitajska in Turčija, ki zdaj pobirata trgovsko maržo ali pa celo uspeta pri izvozu v Rusijo nadomeščati zahodne izdelke s svojimi.
Vir: @RobinBrooksIIF
Evropske države so se torej s sankcijami proti Rusiji (po ameriško – von der Leyen direktivi) ustrelile v obe koleni. Prvič, uvažajo precej dražje energente, trepetajo pred zimo, ali bodo imele dovolj plina za ogrevanje in industrijo, imajo višjo inflacijo in zaradi restriktivne politike ECB drsijo v recesijo, in kar bo dolgoročno najbolj boleče: se deindustrializirajo, saj se podjetja v iskanju nižjih cen in večje zanesljivosti dobav energentov selijo v Kitajsko in ZDA. In drugič, izgubljajo zaradi prepovedi izvoza v Rusijo – bodisi v celoti izgubljajo naročila ali pa morajo prodajati z diskontom prek (kitajskih, turških in drugih) posrednikov.
Smisel gospodarskih sankcij je po definiciji, da morajo boleti sankcioniranega in ne tistega, ki sankcije uvede. Če ta pogoj ni izpolnjen oziroma velja celo nasprotno, so sankcije nesmiseln in škodljiv ukrep.
Nobelovec Paul Krugman je v času najhujše in samopovzročene depresije v evrskih državah zaradi uvedbe politike varčevanja v letih 2012-2013 politiko varčevanja primerjal s tem, da se nekdo sam in samoniciativno s kolom tolče po glavi ter si povzroča bolečino. Tista politika varčevanja, ki je bila uvedena zaradi doktrinarnih zahtev Evropske komisije in ECB, je bil eden izmed najbolj napačnih in škodljivih ukrepov v zgodovini 20. stoletja. Absolutno napačen in zelo škodljiv.
No, tako dizajnirane sankcije proti Rusiji, ki bolijo zgolj in edino evropske države, ne pa Rusije (in tudi ne ZDA), so podobno absolutno napačen in zelo škodljiv ekonomski ukrep. In bo čez nekaj časa kot takšen tudi šel v anale zgodovine. Tako kot sem od leta 2011 konsistentno in vztrajno pisal o škodljivosti politike varčevanja v času recesije (in depresije), tako od aprila naprej konsistentno in vztrajno pišem, da so tako dizajnirane sankcije proti Rusiji absolutno napačen in zelo škodljiv ukrep za evropske države:
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.