Zakaj nič ne kaže, da bi se ruski proračun kmalu presušil?

Kratek odgovor na vprašanje, ali se bo ruski proračun kmalu presušil, je: Ne.

Spodnja nit Eline Ribakove, namestnice glavnega ekonomista na Institute of International Finance (IIF), sicer pa Ukrajinke, lepo pokaže dvoje. Prvič, da so pričakovanja vlad zahodnih držav, da se bodo ruske javne finance kmalu presušile, neosnovane. Rusija uporablja carinske prihodke od izvoza nafte in plina kot dodatne prihodke. Brez teh prihodkov ima sicer deficit, vendar je v preteklem desetletju že pokazala, da je v primeru nizkih fiskalnih prihodkov od izvoza energentov sposobna močno oklestiti javne finance. Hkrati je v preteklosti oblikovala državni sklad (National Welfare Fund, NWF), ki se polni iz prihodkov od izvoza energentov in v katerem je trenutno za 10% BDP sredstev. In še dodatno, ruski javni dolg znaša samo 20% BDP, pri čemer se Rusija zadolžuje doma (dve tretjini bank je državnih).

In drugič, cenovna kapica na nafto, ki jo načrtujejo ZDA, bo delovala v nasprotno smer od zaželjene. Namen kapice je znižati ceno ruske nafte, kar pa pomeni, da bi na trg moralo priti več ruske nafte in ne manj (sicer bodo svetovne cene nafte šle navzgor). Po simulacijah Ribakove bi Rusija utrpela največjo škodo v primeru (za Zahod) najbolj ugodnega scenarija – močnega rublja (50 Rub/$), nizke cene nafte (50 $/sodček) in majhnega zmanjšanja ruskega izvoza nafte. V primeru zmanjšanja izvoza nafte za 20% bi se pod temi predpostavkami ruski fiskalni prihodki skrčili za največ – za do 4.5% BDP. Ta minus ruska vlada lahko v sili financira iz sklada NWF tudi dve leti in več (če prištejemo, da se je sklad letos še dodatno napolnil). Toda ta za Zahod ugoden scenarij je manj verjeten, saj bi ob znižanju ruskega izvoza upadel tudi tečaj rublja. Če vzamemo bolj realističen scenarij: ob tečaju 75 Rub/$, ceni nafte 100 $/sodček in ob zmanjšanju izvoza nafte za 10% bi prihodki ruskega proračuna ostali nespremenjeni. Pri zmanjšanju za 20% pa bi upadli le za 0.6% BDP. Če pa bi pri istih ostalih pogojih tečaj rublja upadel na 150 Rub/$), bi ruski proračun ob zmanjšanju izvoza nafte med 10% in 20% dosegal dodatne prilive v višini med 4.2% in 5.4% BDP. Kot resignirano zaključuje Ribakova, težko je oblikovati boleč fiskalni scenarij za Rusijo na podlagi cenovne kapice.

V glavnem, upanja zahodnih držav, da bodo te sankcije kmalu spravile Rusijo na kolena, niso zelo realistična. Bila bi malce bolj, če bi Rusija povsem zaustavila izvoz energentov (tudi v preostalih 150 držav, ki niso uvedle sankcij). Iz tega vidika je mogoče razumeti izjave ruskega predsednika Putina, da ima čas in da se mu v Ukrajini nikamor ne mudi. Vsekakor ga ima neprimerljivo več, kot evropske države, ki so uvedle sankcije proti Rusiji in pri tem kaznovale le sebe – oziroma svoje gospodarstvo in prebivalce.

Zanimivo pa je, da se tega v vladah zahodnih držav ne zavedajo. No, ali pa se zavedajo, pa nočejo tega javno priznati. In nas kljub zavedanju, da sankcije ne delujejo in da še zelo dolgo ne bodo dale pomembnega učinka, namerno peljejo v kratkoročno (recesija, inflacija) in dolgoročno (deindustrializacija) ekonomsko in socialno katastrofo.

1/ With a lot of discussion of the oil price cap many forget to think about what it means for Russia’s fiscal accounts. Can Russia 🇷🇺afford to wait it out? The short answer is yes. A thread 🧵 Image

 

2/ The purpose of the oil price cap is to give an exit valve for Russian oil (to bring more Russian oil to the market, not less) at a lower price, as concern was that the EU oil embargo to come on in early 2023 will be too binding. Here are the scenarios. Image

3/ With the Ruble that is way too high (the extreme scenario of the Ruble at $50), Russia can reduce oil export volume by 10% and face the oil price of $75, and lose about 3.2% of GDP in fiscal revenues. This means its deficit would be roughly 3.2pp higher up to 6% of GDP. Image

4/ With the Ruble weakening to as much as $150, Russia might gain should it cut oil exports by 10% and face an oil price of $75, as its revenues would be higher than otherwise. Image

 

5/ I do not mean to say Russia is immune, not at all; without oil and gas revenues, Russia would have been in consistently large fiscal deficits over the last decade. However, using oil and gas revenues is more akin to “dissaving” or living off selling your parents’ apartment. Image

6/ Russia is aware of the risk and attempted to save for the rainy day ~10% of GDP at end-2021. However, ~34% of it is already committed to spending, and possibly >21% were arrested with frozen reserves, leaving only ~ 4% of GDP by the end-2023. Image

 
 

7/ Russia itself expects its Revenues to go down 25% over the next 3 years because of the EU’s pivot away from Russia’s energy and a fall in global commodity prices. It can cut spending, as it has done post-2014. Image

 

8/ Russia also can lean on the banks. After all, Russia’s financial sector is dominated by public banks (accounting for more than two-thirds of total assets) that have room to increase their holdings. But who will then finance the grand reverse structural transformation? Image

9/ To sum up Russia is far from suffering enough from the sanctions. The oil price cap gives it an out to sell more oil. With oil price, volumes, and Ruble moving is hard to generate a painful fiscal scenario.
Permanently moving away from Russia’s energy is what will hurt Russia

 

Vir: Elina Ribakova, twitter

2 responses

  1. Zelo informativen članek. To je to, kar sem intuitivno napovedoval že mesece prej.

    S tem, da se pozablja še nekaj. Rusija ima za nekaj manj kot 800 milijard USD finančnih obveznosti do Zahod-a. Zahod je Rusiji zaplenil približno za 330 milijard USD deviznih rezerv kar je manj kot polovica svojih terjatev do Rusije. Zaradi tega razmerja so si lahko Rusi mirno privoščili odplačevanje teh obveznosti in s tem demonstrirali, da so kljub sankcijam in gospodarski vojni zanesljiv plačnik. Ko jim to ne bo več ustrezalo, ko se bo (upajmo samo gospodarska) vojna zaostrila, lahko mirno blokirajo plačilo teh obveznosti in s tem kompenzirajo izpad morebitnih prihodkov v proračun.

    Podobno je v letalstvu. V Rusiji je ostalo več kot 770 letal, ki so v lasti zahodnih leasing družb v vrednosti več kot 15 milijard USD.

    Ob tem pa substitucija zahodnih družb in produktov pospešeno teče. Avtomobilska industrija, ki jo malo bolj poznam, se po hudem padcu spomladi že pobira in in output počasi rase. V tehnološki industriji substitucija ni ravno enostavna. Lahko traja od nekaj mesecev do kakih 2 let. Vendar se da. Kitajski proizvajalci tako delov kot avtomobilov so že na trgu. Na srednji rok bo večina ruskih težav mimo, zahodni proizvajalci pa bodo 150 milijonski (oz 160 milijonski po predvidenih referendumih v Ukrajini) verjetno izgubili za dolga leta.

    Podobno je v letalstvu. V segmentu malih jet-ov je ruski Suhoj superjet v glavnem zamenjal tuje komponente, V srednjem razredu prototipi ruskih MC-21, ki naj bi bil eno najsodobnejših letal na svetu v svojem razredu, letijo že nekaj časa. V verziji brez zahodnih delov, da se razumemo. Od leta 2024 se začne redna proizvodnja. samo Aeroflot je naročil približno 300 letal. V segmentu “wide body” Rusi pripravljajo popolno modernizacijo Il-96. Prototip naj bi poletel že do konca tega leta. medtem pa teče že skupni projekt s Kitajci o nasledniku. Vse skupaj naj bi ruska letalska industrija proizvedla skoraj 1000 letal do konca tega desetletja. Zahodne sankcije so tako povzročile nesluten revival nekdaj mogočne ruske letalske industrije. Zahod se je ustrelil v koleno. V Rusijo dolga desetletja ne bo prodal ničesar. Ob tem pa na 3.trgih dobil še novega (poleg Kitajcev) konkurenta. Če se zgodi zaradi Tajvan- a kriza še s Kitajci, izgubi Zahod največji svetovni trg ne samo za letalasko, temveč tudi avtomobilsko, pa še kako drugo industrijo. Kako bo to vplivalo na kapitalske trge, si lahko mislimo.

    Ostanejo terjatve do Ukrajine. Pozabljamo, da večinoma ne gre za brezplačno pomoč, temveč za lend-lease. To pomoč naj bi Ukrajina plačala. Kako? S prodajo najboljše obdelovalne zemlje v Evropi. Bodo Rusi po anektiranju Hersonske , Zaporoške oblasti, Luhanke in Donecke republike (kjer je večino černozjoma) honorirali te obveznosti? Odgovorite si sami.

  2. Glede na to, da je Putin zaukazal delno mobilizacijo, se meni dozdeva vsaj to dvoje, da je Rusija papirnati tiger in da avtokracija ne more modernizirati ruske vojske tudi če ima še 100 let na razpolago (riba smrdi pri glavi in če glava ni dobra tudi telo ne bo dobro).

    Na Indexu sicer pišejo, da je mobilizacija dokaz, da se je Rusija odločila za vojno.

    Kakšnih 14 dni nazaj sem zasledil podatek, da je 200 000 ITjevcev odšlo iz Rusije. Če je to res, potem so Rusi vojno izgubili. Če še velja doktrina MAD, se bo zemlja rešila virusa imenovanega človeštvo.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: