Evro območje nikakor ne more okrevati po obeh krizah

Klasika, kar se tiče gospodarskega okrevanja, ki jo lahko spremljamo že od finančne krize iz 2008 naprej. Po veliki krizi (finančna in Covid) v ZDA sicer utrpijo abolutni upad BDP, vendar se nato vedno vrnejo nazaj na staro trajektorijo (trend) rasti. V evro območju pa je najprej upad v krizi precej večji, po začetku okrevanja pa se upočasni tudi trend rasti glede na predkriznega. Drugače rečeno, po krizi evro območje nikoli povsem ne okreva in gospodarska rast je nato vedno šibkejša. To pa seveda pomeni vedno večje zaostajanje za ZDA in ostalimi državami.

Twin crises recovery

Vir: Philipp Heimberger

Ključno vprašanje je: zakaj evro območje ne uspe okrevati? Odgovor vam ne bo všeč, vendar se bo enkrat potrebno z njim soočiti. Odgovore je treba iskati v institucionalnih razlogih: evrsko področje kot konfederacija držav je omejeno s skupnimi ekonomskimi politikami, kjer je monetarna  politika skupna (in zaradi različnega položaja posameznih držav ne more nasloviti problema vseh držav, saj enim ustreza bolj restriktivna, drugim pa bolj ekspanzivna politikaa), fiskalna politika pa je omejena s fiskalnim okvirjem EU in z individualnimi preferencami posameznih držav. Slednje pomeni, da nobena država po krizi ne more uporabiti vsega “fiskalnega orožja in municije”, ki bi ga, če ne bi bila del monetarne unije, ali pa tega noče narediti zaradi nacionalnih političnih preferenc (Nemčija in ostale frugalne države). Ker se učinki fiskalnih politik zaradi močne trgovinske povezanosti med evrskimi državami prelivajo med državami (fiskalne spodbude ali pomanjkanje spodbud vplivajo na domačo gospodarsko rast, s tem pa tudi na povpraševanje po uvozu iz drugih držav), so zato fiskalne politike v evro območju manj učinkovite, okrevanje pa zato bistveno počasnejše kot v državah, ki imajo samostojne monetarne in fiskalne politike.

Vem, da ni popularno o tem niti razmišljati, toda enkrat se bo treba vprašati ali skupne evropske politike morda ne pomenijo prisilnega jopiča za evrske in ostale EU države in ali niso glavni dejavnik, ki povzroča vse večje zaostajanje EU za drugimi razvitimi državami.