Čas za mirovna pogajanja je zdaj

Medtem ko vojna v Ukrajini traja že deseti mesec, sta ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik ZDA Joe Biden izrazila odprtost za mirovna pogajanja za končanje spopadov. Prav tako francoski predsednik Macron, ki pravi, da te vojne ni mogoče končati z vojaškimi sredstvi. Trenutek za pogajanja je zdaj, ko se milijoni Ukrajincev pripravljajo na zimo brez ogrevanja ali elektrike zaradi ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Jeffrey Sachs, nekdanji svetovalec ruskega predswednika Gorbačova in ukrajinskega predsewdnika Kučme ter svetovalec treh predsednikov OZN, ki že nekaj časa poziva k mirovnim pogajanjem, pravi, da je treba v pogajanjih nasloviti štiri glavna vprašanja: suverenost in varnost Ukrajine, širitev Nata, usodo Krima in prihodnost regije Donbas oziroma ruske manjšine. Poslušajte njegove zgodovinske vpoglede v dosedanje dogajanje v zadnjih treh desetletjih ter v dogajanje znotraj ameriške administracije in zakaj je Ukrajina aprila, kljub zelo zbližanim stališčem z Rusijo, nenadoma zapustila mirovna pogajanja.

Toda čeprav se zdi, da bi bil mirovni sporazum dober za Ukrajino in za ves svet, pa v Bidenovi administraciji še ni prave naklonjenosti tej rešitvi. V administraciji potekajo notranji boji glede pogajanj. Na eni strani so neokonzervativci (neocons), in med njimi je ob Bidenu glavni jastreb Victoria Nuland (znana po administriranju puča v Ukrajini leta 2014 skupaj z Bidenom in njeni izjavi “Fuck the EU”), na drugi pa realisti in med njimi poveljnik ameriške vojske general Mark Milley, ki je nekajkrat javno povedal, da Ukrajina ne more pregnati Rusije iz zasedenih ozemelj “anytime soon” in da je čas za pogajanj zdaj (preden se ruske sile okrepijo in vkopljejo). Zaenkrat neokonzervativci v Bidenovi administraciji še vedno krepko prevladujejo.

 

En odgovor

  1. Bojim se, da je za pogajanja, vsaj take kot si jih zamišlja Zahod, že prepozno.

    Največja prilika za mir so bili dogovori Minsk2, ki jih je Zahod (ZDA, Nemčija, Francija, Ukrajina) lahkomiselno bojkotiral. Ali, da povemo še bolj direktno: podpisali so jih s figo v žepu z edinim namenom, da ustavijo rusko ofenzifo po masakru ukrajinske vojske v Delbačevu februarja 2015 in da si kupijo čas za protiofenzivo – planirano za 8. marec 2022 in preprečeno s predhodnim ruskim napadom 24. februarja 2022.

    Druga, po mojem zadnja prilika je bila po pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo konec marca 2022 v Istanbulu, ki so v osnovi potrdili dogovor z Minska. Zahod jih je lahkomiselno ustavil z obiskom britanskega premierja Johnson-a v Kiev-u v začetku aprila 2022, zmotno misleč, da je ruski umik iz okolice Kiev-a in SV Ukrajine znak ruske šibkosti (in ne fenomenalni ruski strateški nateg – https://damijan.org/2022/07/25/vojaska-analiza-vojne-v-ukrajini/), ki jo je potrebno izkoristiti.

    V tem trenutku je Ukrajina pred vojaškim, gospodarskim in splošno družbenim razsulom. Zelo malo pogajalske pozicije ji je sploh še ostalo.

    Verjeti, da bodo Rusi sedaj, ko so formalno priključili Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, sedaj ta ozemlja vrnili Ukrajini v zameno za priznanje suverenosti Krima, je naivnost brez primere, je kretenizem par excellance.

    Naj vam dam primer. Rusija in Japonska do danes nista podpisali mirovnega sporazuma iz 2.sv zaradi vprašanja 4 Južno Kurilskih otokov. Ti otoki so bili nesporno japonsko ozemlje, poseljeno z Japonci (ali bolj korektno : Ainu-ji). Tam pred rusko zasedbo v 1945 ni bilo nobenih Rusov. Japonska bi naredilla skoraj vse, da bi dobila te otoke z občutnimi “sladkorčki” ekonomske narave za Ruse. So uspeli?

    Kljub temu, da so jim prišli Rusi nasproti s predlogi gospodarskega sodelovanja, brezcarinske cone, celo možnosti vrnitve japonskih prvotnih prebivalcev, pri vprašanju suverenosti nad tem ozemljem niso popustili niti za milimeter. Zakaj? Ker te ustavne možnosti niti nimajo.

    Sedaj pa si zamislite, da naj bi Ukrajini prepustili ozemlja, na katerih milijone Rusov, kot suveren narod, živi že skoraj 3 stoletja (in še dodatna 3 stoletja od 9. do začetka 13.stoletja) in za katere je padlo več kot milijon Rusov med 2.sv. in še kakih 20 tisoč po februarju 2022? Če bi Putin to podpisal, je to razlog za rusko Dumo v skladu z rusko ustavo, za takojšnjo razrešitev Putin-a zaradi veleizdaje. Se torej Rusi ne bodo pogajali?

    Ne. Rusi se v principu vedno pogajajo. Ampak ta pogajanja bodo z vsakim dnem čedalje bolj izgledala kot diktiranje ultimata.

    Po moji prognozi (Gre kdo stavit? – za tiste z bolj špotnim duhom) se Rusi ne bodo ustavili dokler vsa Novorosija (Harkov, Odessa, mogoče Dnepropetrovsk in Sumi) ne bosta pod njihovo kontrolo. Lahko, da se motim, ampak mislim,da je majhna verjetnost za to. In to je minimalni doseg. Dodatno bodo, po moji prognozi, postavili še novo vazalno oblast v Kiev-u. Lahko pa, da bodo pustili zahodne ukrajinske pokrajine, ker je strošek njihovega obvladovanja prevelik in se zasedba tega dela enostavno ne splača.

    Sachs-ova ugotovitev, da se vojna ne splača in, da je na bojišču “stallmate”, enostavno ni točna. Če se vojne ne bi splačale, jih že zdavnaj ne bi bilo več. Zakaj naj bi tisti ki so v očitni vojaški prednosti (Menda res ne mislite, da Ukrajinci v tej vojni zmagujejo, kot vas hočejo prepričati zahodni main-stream-mediji?) sedaj to prednost brez občutnih prednosti sedaj prepustili šibkejši strani?

    Zaradi obljub Zahod-a po normalizaciji odnosov? Po tem, ko jih je Zahod :

    – Nategnil z obljubo o neširitvi NATO-a?
    – Potem, ko je organiziral puč v Ukrajini 2014?
    – Potem, ko je podpisoval pogodbe v Minsk-u s figo v žepu?
    – Potem, ko je enostransko odstopil od ABM Treaty-ja in začel nameščati ABM sisteme v Romuniji?
    – Potem, ko je enostransko odpovedal Intemediate Ballistic Missile Treaty v Evropi?
    – Potem, ko bivša šefica FED in sedanja finančna ministrica ZDA Jellen reče, da bodo sankcije ostale tudi, če se Rusija umakne iz Ukrajine?

    Kaj naj potem Rusi pričakujejo od teh pogajanj? In tudi, če se dogovor sklene, kdo jim garantira, da bodo naslednje ameriške vlade ta dogovor spoštovale? (Iran anybody?)

    Všeč mi je

%d bloggers like this: