Vojaška analiza vojne v Ukrajini

Marko Golob

Sun Tzu: “Naj bodo tvoji načrti temni in nepregledni kot noč in ko se premakneš, se premakni kot strela.”

Nisem sicer vojaški ekspert kljub temu, da sem opravil šolanje za rezervne oficirje tehnične službe (vzdrževanje, logistika) na Vojaški akademiji v Zagrebu in da sem bil 5 let podpredsednik Fotone (prej Iskra Elektrooptika), ki je bila verjetno ena od najbolj tehnološko razvitih tovarn v bivši SFRJ (in Sloveniji) in eden najpomembnejših proizvajalcev (tako tehnološko kot po obsegu) vojaških laserskih sistemov v svetu. Slednje mi je dalo nek ekskluziven vpogled v določeno področje uporabe visoke tehnologije v vojski (oklepne enote, artilerija), ki ni ravno dan vsakemu aktivnemu oficirju.

Najbolj nevarna stvar v poslu, in to še bistveno bolj velja v vojski, je: “wishfull thinking”. Iluzija v katero pademo, ker si nismo zmožni priznati možnih posledic nekega razvoja. Rezultat tega je, da ne reagiramo pravilno, v zadostni meri ali pravočasno, da bi take posledice preprečili. Za to boleznijo je očitno in na žalost zbolel ves Zahod. To velja tako na političnem in gospodarskem kot tudi na vojaškem področju.

O posledicah zahodnega “wishfull thinkinga” v zvezi z Ukrajino na ekonomskem področju se že na široko govori. Na političnem malo manj in še najmanj na vojaškem področju, kljub temu, da razvoj na tem področju usodno vpliva na vse ostale.

Pojdimo od začetka, od javnosti malo znanih uvodnih korakov te vojne.

21.3.2021 Zelenski izda ukaz o povrnitvi Krima in Donbasa Ukrajini in pošlje 120 tisoč vojakov na meje Donbasa. Glede na to, da Rusija šteje Krim kot rusko ozemlje, ukaz pomeni dejansko vojno napoved Rusiji. Rusija odreagira s pošiljanjem 90 tisoč svojih vojakov na meje Ukrajine. Ves marec in april 2021 je situacija izjemno napeta. Sredi leta se začno pogajanja v katerih sodelujejo tudi ZDA. Pogajanja, v katerih zahteva Rusija varnostne garancije in ukrajinsko nevtralnost, propadejo konec leta 2021. Takrat izda Rusija ZDA ultimat, v katerem zahteva vrnitev Nata za meje pred 1997. ZDA zahtevo seveda zavrnejo.

Februarja 2022 oznanita Putin in Xi ob olimpijskih igrah strateško partnerstvo. S tem si Rusija zavaruje hrbet in zagotovi kitajsko podporo ob morebitnem konfliktu. Takoj za tem ameriški predsednik Biden napove ruski napad, ki naj bi se zgodil 16.2.2022. Napad se ne zgodi, zgodi pa se nekaj drugega. Ukrajina, ki ima v tem trenutku mobiliziranih približno 245 tisoč vojakov, začne 16.2.2022 z masovnim bombardiranjem Donbasa. Kako je to izgledalo, kaže poročilo OSCE (Organization for Security and Cooperation in Europe), ki je v skladu z sporazumi iz Minska izvajal monitoring na razmejitveni črti.

OSCE SMM Dailyreport

Donbas število eksplozij med 14. in 22.2.2022

Donbas bombing

Moskva seveda ob tej provokaciji ni mogla ostati brez odgovora, še posebej ker hkrati (19.2.2022) Zelenski napove revizijo Budimpeštanskega Varnostnega memoranduma iz 1994, s katerim se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju. Takoj za tem (21.2.2022) ruska Duma prizna Lugansko in Doneško republiko, naslednjega dne (22.3.2022) Rusija z njima podpiše Sporazum o sodelovanju in pomoči in si s tem zagotovi pravni temelj za posredovanje ob morebitni ukrajinski vojaški intervenciji. Ob eskalirajočemu bombardiranju Donbasa Zelenski 23.2.2022 zahteva namestitev jedrskega orožja Nata na ukrajinskih tleh. Za Moskvo je to prebilo meje njene tolerance in 24.2.2022 napade Ukrajino.

Ruske sile s hitrimi prodori obkolijo Kijev, Černigov, Sumy in Harkov. Tako Ukrajinci kot Nato (ki dejansko vodi ukrajinsko vojsko) pričakujejo bitko za Kijev in s tem obglavljanje ukrajinske države. Zahodni diplomati in vojaški svetovalci ter drugo osebje na hitro zapustijo Ukrajino. Navsezadnje, hiter napad na administrativni center države je natanko to, kar so američani pričakovali. Nenazadnje zato, ker je to točno to, kar so sami običajno naredili pri posredovanju v tujih državah (Irak, Afganistan, Libija,…).

V resnici je šlo za rusko vabo, v katero so na polno ugriznili (“swallowed the hook and sinker”) in večini zahodnih analitikov to še danes ni jasno. Medtem, ko naj bi potekala bitka za Kijev, Harkov,… so Rusi fenomenalno izvedli letalski desant na Gostomelsko letališče blizu Kijeva, ki so ga ruski padalci srdito branili…zakaj neki , če ne za prihod dodatnih sil za zavzetje Kijeva?

Medtem, ko je Ukrajina srdito branila Kijev, se je pravi cilj ruske ofenzive bliskovito in zelo uspešno odvijal na jugu. Ruske sile so samo v dveh urah in pol povsem razbile tankovsko brigado, ki je branila Perekop (povezavo med Krimom in celino) in vdrle na jug Ukrajine. Prodor ruske vojske na jugu je skoraj brez primerjave v zgodovini, Rusi so napredovali od 50 do 150 km na dan!!!. Za tiste, ki vam te številke malo povedo: Američani so v Iraku po tem, ko so ga najprej 2 tedna neusmiljeno bombardirali, potrebovali za cca 450 km od kuvajtske meje do Bagdada 21 dni, t.j. napredovali so nekaj čez 20 km na dan! Ob tem, da je bila večina iraške vojske razbita in imobilizirana zaradi zračnih napadov, da je jug Iraka praktično ravna kamnita puščava (kot bi vojno vodil na igralni plošči) razmerje ameriških in iraških sil pa je bilo 3:1 v korist Američanov.

V prvih tednih vojne so Rusi zavzeli skoraj dve tretjini juga Ukrajine in pretežni del luganske oblasti. V roke so torej dobili gospodarsko srce Ukrajine, ki predstavlja večino gospodarskega (industrijskega in kmetijskega) potenciala države in teritorij, na katerem živijo pretežno Rusi in rusko govereči Ukrajinci, ki so tradicionalno naklonjeni Rusiji.

Prvi cilj vojaške operacije je bil s tem dosežen in enote, ki so izvajale slepilni manever na severu in vzhodu so se lahko premestile na področje Donbasa.

Zahod in Ukrajinci so si na glas čestitali za preprečitev imaginarnih ciljev Rusije, pozivi na vojaški poraz Rusije so se množili, najbolj pogumni so celo, ob pravkar uvedenih sankcijah, napovedovali zrušitev Putinovega režima in skorajšnji razpad Rusije. Putin, ki mu je ob vojaški intervenciji javna podpora zrasla na 82%, je ob tem mirno pripomnil, da vojaška operacija poteka po planu. In ni se zlagal.

Ob tem se nihče na Zahodu ni vprašal, ali je zavzetje Kijeva za Rusijo, res tako pomembno? Zakaj neki naj bi se šli Rusi strahovito drago zavzemanje velemesta, ki bi zahtevalo ne samo velike žrtve v lastnih vrstah, ampak, kot kaže primer Mariopola, uničenje mesta in kasnejšo zelo tvegano okupacijo mesta, kjer je večina prebivalstva, za razliko od Mariopola, sovražno razpoložena. Zakaj že? Da bi potem morali prevzeti skrb za preživetje 3,4 milijona prebivalcev? Se ne splača! Vsaj ne v prvi fazi. Naj ta strošek raje nosi Zahod.

V samem začetku operacije je opazovalce begala strateška nejasnost ruskega posega. Vse kar je Kremelj o ciljih operacije izjavil, je bila osvoboditev Luganske in Doneške republike in demilitarizacija in denacifikacija. S tem, da ni bilo čisto jasno, kaj demilitarizacija in denacifikacija pomenita.

To je postalo bistveno bolj jasno ko se je začela bitka za Donbas, t.j. osvajanje najprej Luganske in potem Doneške republike. Zahod je spet pričakoval masovno koncentracijo ruskih sil, ki naj bi v maniri hladnovojne Sovjetske zveze izvajala  manevrsko vojno s hitrimi prodori oklepnih enot, ki naj bi si (“hopefully”) polomile zobe na močno utrjenih in v 6 letih izgrajenih fortifikacijskih objektih. Kjer pa bi le prišlo do prodorov v zaledje, pa bi jih v zasedah pričakali ukrajinski vojaki, masovno opremljeni z ročnim protitankovskim in protiletalskim orožjem, ki naj bi ruskim silam prizadejali uničujoče izgube.

No, Rusi tudi tokrat niso igrali po zahodnih scenarijih. Namesto masovne hitre manevrske vojne, ki bi Rusijo stala težkih izgub v tehniki, ljudstvu in predvsem domači politični podpori, so Rusi začeli postopno pozicijsko frontalno vojno, ki je bolj kot na moderno vojskovanje s hitrimi manevri, spominjala na vojno v jarkih, t.j. na 1. svetovno vojno. V tem načinu vojne so Rusi do maksimuma izrabili edinstveno prednost ruske vojske, prednost, ki je v taki meri nima nobena druga vojska na svetu – v artileriji. Artilerija je bila vedno kraljica ruske vojske, pa naj gre za carsko Rusijo ali Sovjetsko zvezo. Moderna Rusija je masivno kvantitativno prednost dopolnila z digitalno integracijo opazovalnih sistemov (sateliti, droni, letalstvo, z laserskimi sistemi opremljeni opazovalci), t.j. z net-centričnim vojskovanjem. Z dodatkom te kvalitativne komponente je kvantitativna prednost ruske artilerije postala še bolj natančna, še bistveno bolj učinkovita. Posledice za ukrajinsko vojsko so strahotne. Dnevne izgube (tako po ukrajinskih kot poljskih virih) presegajo 300 mrtvih in če upoštevamo običajno razmerje mrtvih in ranjenih (1:2(3)), potem Ukrajina izgublja bataljon vojakov DNEVNO!!! S tem smo šele začeli razumevati pojem demilitarizacije. To pomeni fizično uničenje ukrajinske vojske, ukrajinskih (nekoč ogromnih) vojaško-industrijskih potencialov in last but not least: volje do odpora. Ni je bolj demoralizirajoče izkušnje kot je dolgotrajno artilerijsko obstreljevanje. Vse, kar preostane vojakom, je, da čakajo in upajo – medtem ko po zraku letijo roke, noge, čreva… tvojih kolegov. In vse, kar lahko storiš, kljub vsej veščini, pogumu, izkušnjam je, da … čakaš. In upaš, da ne boš naslednji na vrsti.

V nasprotju z zahodnimi analitiki, ki so pričakovali rusko željo po hitrem napredovanju, se Rusom očitno nič ne mudi. Zakaj ne? Ker je čas na njihovi strani. Ker imajo v vojni izčrpavanja vse faktorje uspeha pod svojo kontrolo. Je pa še ena stvar, na katero zahodni analitiki pozabljajo. Rusi se nikoli niso odpovedali svojemu vplivu v Ukrajini. Najprej so poskušali na lep način. Z gospodarskimi ugodnostmi, povezavami gospodarstev, posojili, ugodno ceno plina, kulturnimi vezmi, navsezadnje ima skoraj tretjina ukrajinskega prebivalstva sorodnike v Rusiji.

Pred 2014 je tričetrt Ukrajincev štelo Rusijo za bližnji prijateljski narod. Ko so Američani (ob sodelovanju zaveznikov iz Nata – Angležev, Nemcev,…) z uspešno izvedenim pučem februarja 2014 vse to na silo preprečili in ko se je pod vlado skrajno desnih (oz. odkrito nacističnih) nacionalističnih sil začela izrazita ukrajinizacija in radikalizacija prebivalstva s poudarjeno rusofobično noto, je prišel na vrsto drug repertoar. Če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda!

Ko bo na fronti pobita večina skrajno desnih nacionalistov (velik del jih je že – to je bistvo denacifikacije) in tudi čisto navadnih vojakov – mož, očetov, sinov, bratov; ko ne bo hrane, služb, gretja, se bo v delu ukrajinske populacije, ki je podpirala, ali pa molče tolerirala, nasilno ukrajinizacijo države na račun ruske manjšine, počasi začelo spreminjati javno mnenje. Počasi se bodo začeli ljudje spraševati; zakaj? Kaj je bilo tega treba? Ne bi bilo bolje živeti v miru s proruskim prebivalstvom (ki ga je bilo pred 2014 vsaj pol – vsaj tako so kazale volitve ne samo Janukoviča leta 2010, ampak tudi Zelenskega 2019) v federalni decentralizirani republiki, ki so jo predvidevali (tudi s strani Ukrajine) podpisani sporazumi iz Minska. Dlje ko bo trajala ta vojna, hujša ko bo situacija, prej bo prišlo do tega. In Rusi so potrpežljiv narod. Kot je rekel dolgoletni sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Patrushev : “Specialna operacija nima časovnih omejitev”.

Naslednja stvar, ki preseneča in ki je doživela popolnoma napačno interpretacijo Zahoda, je bil obseg ruskih sil. Klasična vojaška teorija predvideva razmerje napadalca in branilca vsaj 3:1. In če se le da večje. Tudi tu so Rusi izjema. Od 2. svetovne vojne naprej Rusi upoštevajo razmerje 1:1. Kar pa ne drži v tej vojni.

Na začetku spopada je imela Ukrajina pod orožjem 245 tisoč vojakov (kopenske vojske), večinoma profesionalcev (ne računajoč rezerve). Od tega so malo manj kot 100 tisoč predstavljali pripadniki nacionalne garde, bivši skrajno desni nacionalisti Pravega sektorja, bataljonov Azov, bataljonov Aidar…), ki so jih 6 let urili Američani in predvsem Britanci. Šlo je za vrhunsko izurjeno, opremljeno in motivirano profesionalno vojsko. Nasproti njim je Rusija postavila 65 do 86 BTG (bataljonskih taktičnih grup – BTG obsega približno tisoč vojakov – gre za profesionalno vojsko) od 30 do maksimalno 50 tisoč mobiliziranih rekrutov iz Donbasa, ter kakih 12 tisoč Čečenov –, t.j. nekje med 130 in 150 tisoč vojakov – brez letalstva in pomorskih sil, seveda). Razmerje napadalec:branilec je tako nekaj manj kot 1:2 v korist branilca! Kasneje je Ukrajina mobilizirala še kakšnih 400 tisoč vojakov teritorialnih enot, Rusi pa so angažirali še dodatnih 30 tisoč vojakov kar je spremenilo razmerje napadalec : branilec na več kot 1:3 v korist branilca! Rusi so v tej vojni angažirali manj kot 10% svojih vojaških kapacitet!

Skozi vso vojno opažamo izjemno metodično disciplinirano in racionalno uporabo sil Ruske federacije, ki se ne pusti sprovocirati, se hkrati hitro prilagaja situaciji in premočrtno sledi strateškim ciljem. To ne bi smelo biti presenečenje, vsaj ne za opazovalce ruske intervencije v Siriji po letu 2015. Tu so Rusi z izjemno majhno posadko učinkovito, predvsem pa racionalno (ekonomično), preobrnili tok vojne. Z minimalno uporabo sil in z minimalnimi izgubami in stroški. Podobno je bilo v Gruziji avgusta 2008.

Tudi v Ukrajini ni nič drugače. Pri tem moramo upoštevati, da ameriški prijemi tu ne pridejo v poštev. Američani zbombardirajo nasprotnika v prafaktorje in potem pošljejo kopenske sile preverit, če je še kdo živ. V Ukrajini, pa še toliko bolj v Donbasu, to ne pride v poštev. Lokalno prebivalstvo so večinoma Rusi, t.j. “naši”. Vso infrastrukturo, ki bo uničena, bo morala obnoviti ruska populacija oz. Ruska federacija. Zato dvakrat premislijo, preden v vojnih operacijah kaj uničijo. To ni tako kot pri Američanih, ki po spopadu odidejo, ruševine pa pustijo lokalcem. Že samo ta vidik bistveno vpliva na izbor vojaške taktike. 

Je pa še en vidik, ki večinoma ni nikjer omenjen. Ruske sile so v začetku operacije izvedle hitre tvegane prodore globoko v sovražnikovo zaledje iz dveh razlogov: (1) zajetje bioloških laboratorijev ameriške vojske v Ukrajini in (2) zaseg zalog plutonija in urana v Zaporoški in Južno-ukrajinski nuklearni elektrarni. Oboje jim je skoraj v celoti uspelo. Zasegli so 26 od 30 laboratorijev in na osnovi zaseženega materiala že 11.3.2022 zahtevali izredno sejo Varnostnega sveta OZN zaradi ameriškega kršenja Konvecije o biološkem in kemičnem orožju iz leta 1972. Kar se tiče nuklearnega materiala v ukrajinskih NE, je 25.5.2022 Rafael Grossi, direktor International Atomic Energy Agency izjavil na WEF Davos Forumu:

“Ukraine had stored 30 tons of plutonium and 40 tons of enriched uranium at its Zaporizhia plant and agency is wondering what had happened to them”.

Kaj dela 30 ton plutonija v civilni nuklearni elektrarni? Kaj se je zgodilo s tem materialom? Zasegli so ga Rusi. In s tem učinkovito ustavili ukrajinske težnje po nuklearnem orožju.

Ruska stran je po britanskih ocenah izgubila približno 15 tisoč vojakov, t.j. nekaj tisoč več kot so uradni ruski podatki. Večino v prvih tednih operacije, kasneje bistveno manj. Te izgube, v primerjavi s sodobnimi vojaškimi incidenti, niso majhne, so pa znotraj normalnih ocen za konvencionalne spopade visokotehnoloških nasprotnikov, ki so na “peer level”. Zato so za rusko stran sprejemljive, še posebej če upoštevamo rezultat – “osvoboditev” rojakov, bodočo priključitev najvrednejšega dela Ukrajine, bivše ruske carske province Novorosije, kot je pred kratkim napovedal ruski zunanji minister Lavrov.

Ukrajinska vojska v 2022 je povsem nekaj drugega kot leta 2014. Takrat so celi bataljoni ukrajinske vojske, ki je bila takrat teritorialno organizirana, prestopali na stran upornikov. Oficirski kader, večinoma izšolan v Sovjetski zvezi, ni gojil kakšnega posebnega sovraštva do Rusije.

Po debaklu ukrajinske vojske 2014 in 2015 se je situacija radikalno spremenila. Velik del oficirskega kadra je bil odstavljen in zamenjan z bistveno bolj radikalnimi pripadniki skrajne nacionalistične desnice. Nato, predvsem Američani in Angleži, so 6 let urili ne samo oficirski kader, temveč skoraj 100 tisoč fanatičnih pripadnikov skrajno desnih nacionalističnih in  izrazito rusofobnih pripadnikov Pravega sektorja, bataljonov Azov in Aidar. Poveljniška struktura je bila dejansko v celoti vključena v Nato, ki je, in še vedno predstavlja poveljujoči dejavnik v Ukrajini. Ključne položaje so prevzeli večinoma Ukrajinci iz zahodnega dela države, ki so tradicionalno protirusko usmerjeni.

Trditev, da so bili Rusi presenečeni nad učinkovitostjo ukrajinske vojske, nima nobene osnove. Kot kaže razvoj situacije, je ruska stran vse vidike ukrajinske družbe temeljito obveščevalno pokrila. Kar tudi ni čudno, jezika sta izjemno podobna, državi imata skupno zgodovino, navzven ni razlike med Rusi in Ukrajinci, velik del prebivalstva simpatizira z Rusi. Da bi prekaljeni obveščevalec, kot je Putin, izpustil to priložnost? Dajte no! Izjemno natančni udari ruskih raketnih enot niso samo posledica obveščevalnih podatkov iz satelitov, letal in dronov, so predvsem rezultat obveščevalnega dela na terenu. Zadnje radikalne menjave vodstva ukrajinske obveščevalne službe to samo potrjujejo.

Kakšen bo razvoj v bodoče? Situacija me spominja na partijo šaha. Amaterski ljubitelj bi pogledal na “vzete” figure na eni in drugi strani in zaključil, da sta nasprotnika enakovredna. Mojster bi pogledal na šahovnico in rekel: “Šah mat v petih potezah.” In če pri tem žrtvuje še kakšnega kmeta, je pri tem nepomembno. Izid je znan. V tej vojni ni nič drugače.

Razlika v interesu obeh vojskujočih se strani, Rusije in ZDA je tako različna, da izid ni vprašljiv. Za Rusijo, pa s tem ne mislim samo na trenutno vladajočo konstelacijo, je zmaga v tem spopadu brez alternative. Rusi bodo šli do konca pa naj stane, kar hoče. Za ceno 3. svetovne vojne, če je treba. “The stakes are not so high”, že ugotavljajo Američani, kljub odločni retoriki in pošiljkam orožja. Prej ali slej se bodo morali soočiti s porazom. Na vojaškem, ekonomskem in političnem planu.  Odlično, kot vedno, to ilustrira upokojeni indijski diplomat MK Bhadrakumar na svojem blogu v zadnjem prispevku:

https://www.indianpunchline.com/ukraine-grain-deal-isa-feel-good-event-but-road-to-peace-is-longand-winding/

Kaj pa Ukrajinci? Briga Zahod za “Kannonfutter”. V resnici izkazujejo Rusi več obzira za preživetje ukrajinskih vojakov kot Američani, pa naj se sliši še tako absurdno.

Zamor’c je opravil svoje, zamor’c lahko gre” Kam? V smrt! V smrt ukrajinske vojske, v smrt tisočev ukrajinskih moških v najlepših letih, v smrt ukrajinske družbe in države.

Ne bi bilo bolje živeti v miru s svojim sodržavljani, s svojimi sosedi? Igrati vlogo nevtralnega posrednika med Evropo in Rusijo? Ključne postaje Svilne ceste med Evropo in Kitajsko? Spoštovati podpis Sporazumov iz Minska in namesto centralizirane unitarne države oblikovati federalno strukturo, ki bi omogočala posameznim delom države, da si uredijo življenje po svojih željah? Je bilo res potrebno vsiljevati nasilno ukrajinizacijo ruskim prebivalcem Ukrajine in pri tem pričakovati, da bo veliki medved v neskončnost vse to toleriral? Je bilo treba igrati “koristnega idiota”, kot bi rekel Lenin, za Zahod?

Za Ukrajince je, se bojim, že prepozno. Vsi ostali pa bi se lahko iz te žalostne zgodbe kaj naučili. Predvsem Slovenci.

Izrael, ki je ključni ameriški zaveznik, v Ukrajino, kljub ameriškim pozivom, ne pošilja orožja. Zakaj že? Zaradi strateških državnih interesov. Ker je ruski vpliv na njegove sosede in Iran ključnega pomena za izraelsko državno varnost.

Janšev prijatelj Orban ne pošilja orožja v Ukrajino. Zakaj že? Ker noče delati ekonomskega samomora, kot to počne preostanek Evrope. Namesto tega sklene dolgoročni sporazum o dobavi plina po ugodnih cenah in s tem zagotavlja konkurenčnost in preživetje svojega gospodarstva. Orban, pa naj si mislim o njem karkoli že, ima pred očmi predvsem madžarske državne interese. Kljub zameri iz madžarske vstaje iz leta 1956 in kasnejše okupacije.

Pa mi? Janša gre v Kijev nabirat predvolilne točke na račun strateških interesov države.  Z eno potezo, “z neznosno lahkoto”, zruši v desetletjih skrbno zgrajene poslovne, kulturne in državne povezave med Slovenijo in Rusko federacijo. So bile te povezave v škodo kogarkoli tretjega? Kaj so nam storili Rusi? Janša zamudi priložnost, da se po nepotrebnem ne vplete v spopad dveh prijateljskih držav.

_______

Si lahko zamislite naslednji scenarij?

V ZDA pride do zasuka v ameriški politiki in ZDA se pod pritiskom domače situacije (politične in ekonomske krize) začnejo obračati navznoter (ne bi bilo prvič). Evropa pod težo politične in ekonomske krize, globokih razlik v ekonomski situaciji, političnih in kulturnih vrednotah, razpade. Oživijo stare meddržavne (mednarodne) tektonske razpoke. Obstoječe meje se postavijo pod vprašaj.

Who You gonna call?” Na koga se bo Slovenija obrnila, če se bodo zbudili zli duhovi preteklosti? Smo pozabili, da so nam Rusi 1991 pomagali z orožjem, ko je šlo za slovensko samostojnost? Da se niso najmodernejše verzije protiletalskih Igel v teritorialni obrambi pojavile po naključju? Da se je jugoslovansko vojaško letalstvo, potem ko je bil zadet jugoslovanski MiG-21 (raketa se je zagozdila med oplato in motorjem, letalo so kasneje razstrelili) odpovedalo akcijam v Sloveniji. Vzeli so lekcijo in nazorno opozorilo (slovensko in rusko!).

Rusom razdejanje  Slovenije ni bilo v interesu, kljub nasprotovanju razpada SFRJ. Pa ne samo to. Kaj pa sovjetsko (rusko) zavzemanje za tretjino slovenskega ozemlja – Slovensko Primorsko po 2.sv.? Je bilo to kar samo po sebi umevno? So bili takrat, ko je šlo za dolgoročno preživetje velikega dela narodovega telesa, da o izhodu na morje slovenske države niti ne govorimo, naši sedanji zavezniki Britanci in Američani na naši strani?

Kako jim, Rusom, uslugo vračamo? Z orožjem, ki pobija ruske vojake! Ne bi raje, tako kot Izrael, poslali ukrajincem humanitarno pomoč, ponudili storitve razminiranja, sprejeli ukrajinske begunce, predvsem pa pozivali k miru, ne k hujskanju k vojni. In če ne gre drugače, zaradi ameriškega pritiska, poslali neprebojne jopiče, medicinsko opremo oz. drugo defenzivno opremo. Ne pa tankov, za božjo voljo!

Janševa poteza je, kot bi rekel Talleyrand: “Več kot zločin, je napaka”. Gre za kriminalno zblojenost in neodgovornost dela slovenske politike. Da o neprofesionalnosti niti ne govorimo. Veliki mag ameriške diplomacije Henry Kissinger je nekoč dejal, da je razlika med ljudmi in državami v tem, da države nimajo posmrtnega življenja. Za svoje interese, predvsem pa za svoje preživetje, morajo poskrbeti tukaj in zdaj. Slovenske politike, tako se zdi, zanima večinoma samo lastno preživetje. In kasneje kakšna službica (sinekura) v Bruslju.

15 responses

  1. Odlično, končno. Počasi in z “občutkom” ter “tresočo roko” smo odkrivali ozadje vojne v Ukrajini. Tu je zbrano bistvo kar je treba vedeti o tem konfliktu.

    Ali bo to vplivalo na ravnanje odločevalcev v Sloveniji je pa drugo vprašanje. Neznanka ostaja konec konflikta in ravnanje EU. Dalj časa, ko bo vse skupaj trajalo globlje se bo pogreznila Evropa.

  2. Nisem vojaški strokovnjak. Nasprotno, nič. Ampak za “zdravo pamet” gospod Golob 10+. Čestitke Dajmo že enkrat z lahkoto najdemo RESNICO!!! Hvala vam in tudi profesorju Damijanu.

  3. Kot ponavadi (Covid, podnebne spremembe itd.), se g. Golob navijaško* absolutno postavi na eno stran in prikladno izpušča niti zapisa neprikladna dejstva. Kot da se je zgodovina začela leta 2014, ali celo 2021 in sploh ne dopušča, da ima vse skupaj bistveno daljšo brado (kot na Balkanu) in bistveno bolj kompleksna razmerja med vsemi deležniki.

    Tudi tokrat odličen zapis (literarno), bere se kot napeta kriminalka, ampak je, kot rečeno, zmes mnenj, resnic, polresnic in poenostavitev, če že ne mestoma precej vprašljivih zapisov.

    *oda ruski vojski in državnemu vrhu, ene dvakrat vmes sem prav zardel zaradi piščeve očitne navdušenosti nad t.i. rusko genialnostjo, pri čemer npr. sploh ne dopušča, da so tudi vojaški (pa tudi politični) cilji lahko podvrženi spremembam oz. prilagoditvam na podlagi dejstev na terenu – ruska vojaška ura, če parafraziram g. Damijana, po mnenju Goloba vedno kaže isti čas, od prvega dne vojne?

    • Klinc,

      patetičen odgovor. Žalostno! Brez argumentov in dejstev, ad hominem in pavšalne obdolžitve.

      Katera neprikladna dejstva? Daj, da jih vidimo?

      Katera pomembna zgodovinska dejstva in “kompleksna razmerja” izpuščamo? Opredeli malo bolj natančno, prosim!

      Katerih poenostavitev, polresnic? Daj prosim opiši. Saj menda zmoreš?

      Zanima me izključno resnica (Saj veš kako je rekel Morpheus v Matrici: “Red pill or blue pill?”. In mi je čisto vseeno na katero politično stran (rusko ali zahodno) se bo nagnila. Moja stran je vedno slovenska.

      Vsekakor pa se ne pustim manipulirati main-stream-medijem. Mislim, da je osnovna karakteristika intelektualca – neodvisen kritičen um. In pogum, da za svojimi ugotovitvami, ki so bile oblikovane z vso skrbnostjo, tudi stoji. Tudi, če nasprotujejo “conventional wisdom”. Oz. še poebej v tem primeru.

      Če se kdo ne strinja, naj predstavi dokaze. Šteje edino dokaz. Kot je rekel nekoč Einstein, če malo parafraziram: “veliko jih lahko ima isto mnenje, šteje pa samo mnenje tistega, ki ima dokaz”.

      Če lahko svoja mnenja dokažeš, Ti obljubim, da Ti bom poskusil argumentirano odgovoriti.
      Porabil sem najmanj eno leto svojega življenja (full time) od februarja 2014 do aprila 2015, (da vseh ur po tem niti ne štejem), da bi razumel ta, po mojem mnenju usoden svetovni pivot. Upam, da sem se nekaj naučil. Imam ta privilegij, da mi ni treba hoditi v službo in da lahko večino svojega časa posvetim svojim zanimanjem (moja definicija luksuza oz. priviligiranega materialnega položaja). Mogoče pa bo imela najina debata širšo korist – izkažejo se lahko še kakšna zanimiva dejstva za katera v tem in prejšnjem prispevku

      https://damijan.org/2022/06/27/kaj-vam-mediji-niso-povedali-o-ukrajini-pro-korrini-narodi-ukrajini/

      ,ni bilo prostora.

      Če pa argumentov nisi sposoben predstaviti, potem pa bi bilo spodobno, da si malo manj pogumen v stilu svojih izjav.

      Sicer pa hvala lepa za pohvalo stila pisanja. Mama, slavistka, bi bila vesela (nad pravopisom in vejicami, malo manj).

      • @marko

        Stran https : / / www . worldmeters . info / coronovirus ne potrjuje uspešnosti ivermektina. Japonska ima sedaj mega izbruh (pa je ivbermektin uradno dovoljen skoraj že eno leto). Na MMC RTV Slo je perujska zdravnica govorila o stanju v Peruju (worldmeters kaže, da ima Peru največ mrtvih na milijon prebivalcev).

        Vojna?

        Ne bom komentiral, analize ne vsebujejo komponente “želja po svobodi” oziroma “pravica do oboroženega boja, samoobramba”, že zaradi tega bo vojna dolgo trajala. Ampak po člankih in komentarjih na tej strani, mi je bolj jasno zakaj je EU že leta 2007 (kdaj je zmagala Ruslana na Evroviziji?) govorila, da Janukovič ni demokratično izvoljen predsednik Ukrajine.

        Pričakujem (sem se sprijaznil), da nas bo zeblo, ker ne verjamem, da EU birokrati razumejo včerjašnjih 15%.

  4. Nekaj časa me ni bilo na tem blogu in – wow, kakšen kljub ljubiteljev Putina in Orbana je postal! Kakšni črno-beli navijači! Impresivno.
    Zanimivo, kako ljubezen do velikega patriarhalnega Očeta pada z bližino. Nad Putinom ste navdušeni, Orbana omenjate pozitivno, našega Janšo pa kar preskočite, ker je pač preblizu.
    Tale “analiza” ni drugega kot uradna ruska propaganda, da so bili napadeni in se le branijo. Avtor zapiše “začnimo od začetka” – in res, nato začne leta 2021 (sic!), češ, Ukrajina pošlje vojsko na mejo.
    Seveda, saj saj so vedeli, da so Putinovi apetiti nezaustavljivi. Rusi so jim prej vzeli Krim in takrat ni bilo nobene reakcije EU, ravno zaradi nemške slepe navezanosti na Rusijo – kot da ni že desetletja nazaj Max Hasting zapisal, da ima Rusija samo dva izvozna artikla: surovine in strah. (kar v slovenščini privede do zanimive besedne igre, o strahu, ki ga povzroča surovina kot agresiven človek)
    In mar je bil Krim prvi? Putin ima dolgo kronologijo lomastenja po državah, od Čečenije do Sirije – to je pa pred “začetkom”, to vas ne zanima. Sramota.
    Vsem sosedom Rusije je jasno, da so naslednji. In ko bodo požrti, bomo prej ali slej mi tisti naslednji.
    Ko (če) razpade EU, bo brezvladje izkoristil vaš občudovani Orban in priključil Prekmurje. Potem bo Slovenija poslala vojsko na mejo in bo Orban korakal do Ljubljane, češ, vidite, bili smo napadeni.
    Tudi Poljska je leta 1939 poslala vojsko na mejo, kar je Hitler prav tako izkoristil za izgovor, češ, napadajo nas. Chamberlaina in njegovega miru popuščanja raje ne omenjam. Kako sedanje stanje spominja na tista leta, najlepše opiše seveda Orwell, “Notes on Nationalism”, zbrani eseji, stran 865 in dalje. Hvala Bogu, da je ovekovečil sramotno držo tedanjih intelektualcev. Imamo vsaj s kom primerjati današnje.

    • @ Miha Mazzini

      Majčkeno več zgodovine je potrebno znati…

      Rusi so jim vzeli Krim? Res? Pa čeprav je bil referendum na Krimu že 3. v zadnjih 30 letih, kjer so se prebivalci odločali o sobivanju v Ukrajini. Volja ljudstva je tukaj nedvoumna. Še posebej, če upoštevamo, da je bila priključitev Krim-a 1954 neustavna, tako iz vidika ustave Ruske federacije kot Sovjetske zveze (odločali so vlade, ne pa parlamenti kot je bilo predvideno z ustavami) . Prebivalcev Krima ni nihče nič vprašal.

      Ustanovna listina ZN je tukaj jasna. Narodi imajo pravico do samoodločbe, ki jo morajo zagotoviti matične države. International Court of Justice (Advisory Opinion on Kosovo), je na srbsko zahtevo izdalo mnenje, ki pravi da imajo narodi pravico do samoodločbe, kljub kršenju ustav matičnih držav. Odločanje ljudstva-refrendum pri tem ni pomembno. Kaj ima to opraviti z Ukrajino? Vse!

      Če priznamo to pravico 2 milijonom Kosovarjem (brez referenduma) in 2 milijonoma Slovencev, s kakšno pravico jo osporavamo 2 miljonoma Rusov na Krimu? Ali pa 6 milijonom Rusov v Donbas-u. Gre za področja, kjer živi strnjeno rusko prebivalstvo na prostoru, ki je bilo del ruske države skoraj 3 stoletja. In so ga 1922 na silo , tako v nasprotju z voljo lokalnih prebivalcev kot lokalnih boljševikov, takrat priključili Ukrajini. Donbas ni bil del Novorosije, bil je vedno del Rusije.

      S tem, da Ruska federacija ni zahtevala samostojnosti Donbas-a ali pred 2014 Krima. Sporazumi iz Minska so predvidevali federalno ureditev, ki jo je Moskva vseskozi podpirala. Kaj je narobe s tem?

      Je bilo Evropi in celemu Zahodu potrebno izvesti puč 2014 proti demkratično izvoljeni Janukovičevi vladi, ki je imela samo še eno leto do konca mandata? In po po puču podpirati skrajne nacistične skupine (v imenu demokracije?), ki so do skrajnosti poslabšale življenje neukrajinskih narodnostnih skupin v državi. Več o tem: Glej moj prispevek:

      https://damijan.org/2022/06/27/kaj-vam-mediji-niso-povedali-o-ukrajini-pro-korrini-narodi-ukrajini/

      Je bilo treba Evropi(Nemčiji, Franciji) sabotirati Sporazume iz Minsk-a, kljub temu, da so jih (v krivi veri) sami podpisali?

      Je pa ta Mazzinijev odgovor tipičen. Veliko demokratičnega navdušenja v kombinaciji s še več naivnosti ob pomanjkljivem znanju – vsi pogoji za nastanek “koristnega idiota” (ni mišljeno kot osebna žalitev) kot bi temu rekel Lenin.

    • I dont know slovenian, so let me say few words in my bad english.
      few words about myself: my mom is ukrainian and father is russian, im living in ukraine and know everything what was going on here for years by my own.
      my native language is russian, but i know and ukrainian as well as majority people living in ukraine…
      but i want decide myself which language i want speak, which god to pray and which hand should be used to masturbate.

      you wanna start from the beginning ? ok lets start from the beginning, from my childhood. my mother’s roots are from western Ukriane (Lviv) + Poland , so i was vising my grandmom very often and even in the ussr epoch we were kidding and telling anecdots about “moskals” and “hohols”.

      moskal – thats how people jokingly and partially insultingly call russian language speaking people or russians

      hohol – is the same in return but from russian speaking or russians about those who speaks ukrainian

      so this kind of “not love” was always in Ukraine between western Ukraine and the rest of Ukraine, but this was never very rude or too insulting, mostly as a joke but as well known russian saying says: every joke has only part of the joke (the rest not joke).

      in 2014 has happen so called “revolution” but as matter of fact coup d’état when by means of power and lie from the western countries legitimately elected government was removed.

      the first thing first what was made by the NEW power in the country was 2 things:
      1) they said: NATO welcome to the Ukraine and to the Ukrainian harbors of Crimea and Odessa
      2) they removed “special” status of russian language in Ukraine and just for your information:
      20% of population in Ukraine recognized themselves as russian nationality
      90% of population in Ukraine know and was able to speak russian language

      what that means ?
      1) that means that Ukraine when got independence after the collapse of the ussr declared in constitution NEUTRAL STATUS, but as you understand NATO bases in Ukraine are not neutral, right ?
      2) it is debatable who’s Krimea because:
      a) over 500 years Crimea was under the Turkish control
      b) about 200 years Crimea was under Russian control and was shed a lot of blood in battles between Russia and Turkey and later in WW2 for this territory and in russian mentality Crimea and Sevastopol are territories of the Russian military glory and were a lot of ancestors were died for this territory.

      3) in 1954 Crimea was just gifted to the Ukrainian Soviet Republic. Ukraine was a part of USSR so didnt matter who rules some territory withing one country, right ?..
      so under 70 years Crimea was under Ukrainian control

      so… whose Crimea is very debatable question and depend on how deep you dig in history… sure everybody digs as deep as he need for his interests.

      so … small history note for you finished.

      since Ukraine got independence it was a friendly country for Russia and for over 20 years nobody was trying to occupy Crimea..
      in Crimea was located Russia’s Black see fleet and Russia paid for this to the Ukraine with credits, cheap gas and so on, so it wasnt free and was vitally important to the Russia.

      once Ukraine declared about exiting of neutral status by inviting NATO, Russia immediately occupied Crimea without a single shoot.
      why?
      may be because Crimea population are historically russians ?
      may be because Ukrainian army didnt made a shoot because new power in Ukraine wasnt interested in millions of people who for sure will vote against this “new government” ?
      same reason and for Donbass territory, new government didnt want people to vote against them…
      and because balance in votes between South + East Ukraine vs West + North Ukraine was ruined new government was elected by majority (of the rest population) …
      + bonus for the Western countries and USA is annexation of Crimea as an additional reason to implement more sanctions vs Russia ? (they would be implemented any ways but that was a nice bonus and reason)

      so when Zelensky widely said that Budapest memorandum was a warranty to the Ukraine and it solidity, (btw memorandum not an obligation it is just a declaration between buddies like “lets go fishing next week” – as you understand this is not an obligation and could be changed according to the situation)
      he just forget to mention that in 2014 Ukraine first of all ruined obligation to be a NEUTRAL COUNTRY – and this is juridical obligation written in constitution.

      so who is wrong about Crimea problem ? Russia, or Ukraine itself and stupid idiots western greedy puppets Poroshenko and the rest who came to the power after the coup d’état ?

      Zelensky on the elections in 2019 promised to reconcile people and stop war in Donbass he was elected by 73% of population who believe him… so people said “we dont want anymore politics provided by the Poroshenko, lets change…”

      for 3 years after Zelensky was elected, he didnt sit down at the negotiating table even a single time, he didnt even try to reconcile people but simply continued Poroshenko’s politics about the war in Donbas, about the oppression of russian speaking population, continued burgling the country before covid, during the covid and even now during the war … Ukraine receive billions of help but soldiers fighting with the weapons from 1917 with maсhine guns called “Maksim”, bulletproof vest with adhesive tape in slippers instead of boots and so on …

      according to the Financial Times they said before the war that Zelensky’s wealth in 3 years of his presidential (before the war) raised from 80 million dollars to 800 millions … but now at war probably 2 or 3 billions idk because who calculate and track all this western help and donations – nobody.

      when on the stadium during the elections Zelensky claimed Poroshenko for using offshores … but then western press (Pandora Papers) just before the war claimed Zelensky for using offshores … and here on all media (btw he closed all opposition media) started saying that “offshores is good and everybody using them” …
      very good when president not paying taxes in it own country ..

      i would say that war saved Zelensky …
      i could continue and tell you about Donbass when ukrainian army was bombing them for 8 years and western press simply didnt see that.

      and btw for your information Chechnia (Čečenije) not a country, it is a region of Russian Federation, just like Texas or California in the USA.

  5. @ milan

    Debat na temo Covid na tej strani je bilo dovolj. Ne vem, če je Worldometer tukaj relevantna stran. Res pa je nekaj drugega. Velik del uradnega odziva na Covid po svetu (predvsem države, ki so slepo sledile WHO) je popolnoma zanemaril preventivo in zgodnje zdravljenje. Z ustreznimi posledicami.
    Peru -ju se je povečala smrtnost potem, ko so tako zdravljenje (tudi z ivermectinom) ukinili. Da so to dosegli, so morali celo zamenjati vlado. Ali je pristop Japonske uspešen ali ne, je bolj kot od števila okužb (sam ivermectin ga ne preprečuje popolnoma) odvisno od števila težkih primerov. Zanimivo, da se število novih okužb najbolj povečuje ravno med najbolj precepljenimi državami.

    Kar se svobode tiče imaš prav. Ampak neka pravica je pravica samo, če velja za vse. Če ne, je navadna manipulacija. Velja tudi, da je moja svoboda omejena s tujo svobodo. Kar pomeni, da mora v ukrajinskem primeru obstajati tudi svoboda za Ne-ukrajince. In tu je ta režim (lahko rečemo režim ker so vse opozicijske stranke prepovedane) padel na celi črti. Ne-Ukrajinci namreč nimajo istih narodnostnih in ustavnih pravic. Pri tem se postavi vprašanje?

    Ima narod, ki so mu vzete vse narodnostne pravice, kot so Rusi v Ukrajini, pravico do (oboroženega) upora?

  6. Hvala, Marko Golob! Vem, da so vaši podatki točni. Potrjujejo jih preverjeni in preizkušeni strokovnjaki kot so Scott Ritter, Buad, Macgegor in podobni. Toliko o “neprovociranem” napadu in o nesposbni ruski vojski. Naša, zahodna cenzura je zastrašujoča. S pomočjo izjemno učinkovitega poenotenja propagandne ocene te vojne v zahodni politiki in domala vseh medijih in zaradi utišanja vseh kritičnih ocen, domala ves združeni Zahod verjame v neizzvan napad Putina, ki da je obseden z obnovo ruskega imperija in se boji demokracije v Ukrajini, namerno uničuje vrtce, postaje, teatre, bolnišnice, šole … in namerno pobija ukrajinske civiliste. Tako so NATO, EU in ZDA z VB po nepotrebnem in vsem na očeh od 2014 naprej porivale predvsem Evropo in z njo ves ostali svet v energetsko, gospodarsko, socialno, politično krizo in vojaško neslutenih razsežnosti. Da sploh ne omenjam desettisoče padlih in ranjenih mladeničev in civilistov na obeh straneh, razdejanja Ukrajine in čisto neptrebnega konca Ukrajine, kot smo jo poznali doslej. Slovenija pa kot ubogljiva podložnica ubogljive EU pošilja orožje Ukrajini, da bo lahko nadaljevala vojno, ki jo UKrajina bije pod poveljstvom ZDA za koristi neokonzeravtivnega amerišekga orožarskgea lobija. Bog nam pomagaj!

  7. Prosim da avtor poda DOKAZE za vse navedbe! Prosim za dokaz da 21.3.2021 Zelenski izda ukaz o povrnitvi Krima in Donbasa Ukrajini in pošlje 120 tisoč vojakov na meje Donbasa.

  8. Fenomenalna analiza. Strinjam se z vsako napisano besedo.

    Le nečemu na koncu oporekam 100 %. Ne razumem namreč, da še NIKOMUR v SLO ni jasno, da je edini resni življenjski cilj JJ dejansko, dokončno uničenje SLO in bo za ta cilj storil vse kar je treba.

    Zdaj grem pa delit to analizo kjer bom mogel in jo razpošiljat po e-pošti vsem za katere menim, da jih to zanima.

%d bloggers like this: