Ekonomski učinki prenehanja ruskih dobav plina

To je seveda trenutno centralno vprašanje v EU. Pri čemer je treba na začetku povedati, da je to postalo umetno ustvarjen problem samo in izključno samo s strani EU. Rusija ni nikoli zagrozila, da bi zaprla plinsko pipico. Gazprom dobavlja plin dosledno v skladu s pogodbami. Rusija nima nobenega interesa zaustaviti dobave plina. Je pa Evropska komisija uvedla sankcije proti Rusiji in zagrozila, da bo ob popolnih sankcijah na uvoz ruske nafte (do konca letošnjega leta) srednjeročno povsem zaustavila tudi odjem ruskega plina. Zdaj pa taista Evropska komisija zganja histerijo, češ da Rusija izsiljuje evropske države s plinom. Kar je seveda perverzno početje, skregano z zdravo pametjo. Kar vam ga kot takšnega opiše vsak običajen človek, ki ga srečate na cesti.

Ampak pustimo to histerično perverzno obnašanje Evropske komisije in si ekonomske posledice hipotetičnega ruskega zaprtja plinske pipe zastavimo kot tehnično vprašanje. Se pravi, kakšni bodo učinki prenehanja dobav ruskega plina, ne glede na razloge za to. Pred meseci so z nekaj modeli to poskušali oceniti že nemški ekonomisti in zaradi uporabe napačnih modelskih orodij prišli do zanemarljivo nizkih negativnih učinkov. Problem modelskih orodij je bil, da temeljijo na predpostavki popolne mobilnosti in nadomestljivosti energetskih virov. Kar je nonsens ob zavedanju, (1) da je nadomestljivost plina z električno energijo v industriji ekstremno nizka (med 5% in 8%) in (2) da ruskega plina zaradi neobstoja zadovoljivih plinovodnih kapacitet proti jugu ter pomanjkanja prostih tankerskih kapacitet in terminalov utekočinjenega plina srednjeročno ni mogoče nadomestiti iz drugih virov. Zaradi tega bi se z zaustavitvijo dobav ruskega plina povsem zaustavila aktivnost večine podjetij v štirih panogah, nato pa bi zaradi pomanjkanja inputov iz teh panog prišlo do zaustavitve ali resnih težav v dobavah v preostanku industrije. Primer za Nemčijo:

Petr Cingr, the chief executive of Germany’s largest ammonia producing company, and a key supplier of fertilisers and exhaust fluids for diesel engines, warned of the devastating consequences of the ending of Russian gas supplies. “We have to stop [production] immediately,” he said, “from 100 to zero.” According to UBS analysts, no gas for the winter will result in a “deep recession” with GDP contracting 6 percent by the end of next year. Germany’s Bundesbank has warned that the effects on global supply chains of any Russian cut-off would increase the original shock effect by two and a half times. ThyssenKrupp, Germany’s largest steelmaker, has said that without natural gas to run its furnaces “shutdowns and technical damage to our facilities cannot be ruled out.

Nemški gospodarstveniki, ki so odvisni od ruskega plina, ter posledično nemški politiki seveda teh modelskih ocen niso mogli vzeti resno.

No, zdaj so se ocene tega potencialnega problema lotili ekonomisti IMF. Njihov pristop je nekoliko boljši, čeprav še vedno problematičen. V plus jim je treba šteti, da se zavedajo dejstva, da obstajajo infrastrukturne omejitve glede geografske nadomestljivosti dobav plina. Zato so primerjali učinke ob predpostavki tako “integriranega trga” (popolna nadomestljivost dobav ruskega plina) kot “fragmentranega trga” plina (ko zaradi infrastrukturnih razlogov plina preprosto ni na voljo, ne glede na to, kako močno poraste njegova cena). Naj omenim, da te predpostavke večina sodobnih ekonomskih modelov zaradi vgrajenih predpostavk popolne nadomestljivosti med produkcijskimi faktorji in med različnimi viri inputov ne more zajeti. Tovrstno predpostavko fragmentiranih trgov lahko potencialno zajame denimo t.i. Leontiefova tehnologija (fiksirana razmerja med produkcijskimi faktorji) ter input-output modeli, ki dodatno temeljijo na fiksiranih razmerjih inputov iz različnih panog.

Ocene ekonomistov IMF kažejo za primer predpostavke integriranega trga plina, da bi zaprtje ruske plinske pipe za celotno EU pomenilo upad BDP letos med 0.4% in 1.4% BDP. Seveda so te ocene zaradi brezpredmetne predpostavke popolne nadomestljivosti ruskega plina z drugimi viri povsem irelevantne. Ocene v primeru predpostavke fragmentiranega trga pa za celotno EU kažejo upad BDP za 1.7% do 2.6%. Najbolj prizadete države naj bi bile Madžarska, Češka, Slovaška, Italija, Nemčija in Avstrija. Slovenija je na osmem mestu po negativnem učinku – s predvidenim upadom BDP med 1.6% in 2.5%.

Te ocene temeljijo na oceni uradne izpostavljenosti države dobavam ruskega plina. Pri čemer pa ne upoštevajo, da so nekatere države lahko v boljšem ali slabšem položaju. Madžarska naj bi bila po teh ocenah najbolj ranljiva glede izpada dobav ruskega plina (upad BDP za do 6.5%). Vendar si je madžarski premier Orban s pametno politiko zagotovil dolgoročne dobave ruskega plina (po fiksnih cenah). Hkrati Madžarska ne dobiva ruskega plina preko Severnega toka 1, s čimer bo Madžarska bistveno manj prizadeta od Nemčije, če bi Rusija zaprla Severni tok 1.

Tega seveda ekonomski modeli “ne vedo”, zato so tovrstne ocene, ki ne upoštevajo teh specifičnih pogojev, irelevantne in zavajujoče.

Dodatno pa večina teh modelov (razen kadar imamo opravka z globalnim trgovinskim modelom) ne upošteva trgovinskih in kapitalskih povezav med državami. Denimo dejstva, da če bi zaprtje ruskega plina zaprlo gospodarsko dejavnost v ključnih štirih gospodarskih panogah v Nemčiji, bi se praktično zaustavila vsa nemška industrijska proizvodnja, s tem pa tudi povpraševanje po inputih iz drugh držav. Preprosto rečeno, zaprtje ruskega plina ne bi prizadelo samo Nemčije in Italije, pač pa tudi Slovenijo in ostale trgovinsko povezane države z njima.

Ocene ekonomistov IMF so zaradi tega bolj kot ne irelevantne. Prav tako kot napovedi ukrepov.

Using the integrated-market approach—as the market remains so—to estimate the direct impact to date suggests that it may have amounted to a 0.2 percent reduction for European Union economic activity in the first half of 2022.

When we consider a full Russian gas shutoff from mid-July, we focus on the impact relative to a baseline of no supply disruption this year. This simplifies the estimation and makes it comparable with other economic research.

We derive a broad range of estimates of impact over the next 12 months. Reflecting the unprecedented nature of a full Russian gas shut-off, the right modeling assumptions are highly uncertain and vary between countries.

If EU markets remain integrated both internally and with the rest of the world, our integrated-market approach suggests that the global LNG market would help buffer economic impacts. That is because reduced consumption is distributed across all countries connected to the global market. At the extreme, assuming no LNG support, the impact is magnified: soaring gas prices would have to work by depressing consumption only in the EU.

If physical constraints impede gas flows, the fragmented market approach suggests that the negative impact on economic output would be especially significant, as much as 6 percent for some countries in Central and Eastern Europe where the intensity of Russian gas use is high and alternative supplies are scarce, notably Hungary, the Slovak Republic and the Czech Republic. Italy would also face significant impacts due to its high reliance on gas in electricity production.

The effects on Austria and Germany would be less severe but still significant, depending on the availability of alternative sources and the ability to lower household gas consumption. Economic impacts would be moderate, possibly under 1 percent, for other countries with sufficient access to international LNG markets.

Germany’s exposure

We dug deeper to understand the German outlook and policy options in the event of a full shutoff. Starting with the baseline outlook in our Article IV Consultation—which already embeds the existing partial shutoff—we extended the assessment through 2027 and incorporated additional demand-side impacts that stem from the uncertainty that households and firms face, and which reduce aggregate consumption and investment.

Our estimates suggest uncertainty channels would notably add to the economic impacts from a full shutoff. Impacts would peak next year, then fade as alternative gas supplies become available.

The rise in wholesale gas prices could also increase inflation significantly which we explicitly study in our work on Germany. Simulations also illustrate that voluntary consumer conservation could reduce economic losses by one-third, and a well-designed rationing plan, which for example lets downstream users and gas-intensive industries bear more of the shortages, could reduce them by up to three-fifths.

Easing consumption

Countries that already encourage households and businesses to save energy include Italy, where the government mandates minimum and maximum levels for heating and cooling. REPowerEU, the European Commission’s plan, also contains measures to conserve energy and reduce dependence on Russian fuels.

There is still a gap, however, between ambition and reality. Forthcoming IMF research shows that many countries have chosen policies which strongly limit how wholesale prices are passed on to consumers. A better alternative would be to allow greater passthrough to incentivize conservation while offering targeted compensation to households that can’t afford higher prices.

Addressing challenges

Our research shows that the economic fallout from a Russian gas shutoff can be partially mitigated. Beyond measures already taken, further action should focus on risk mitigation and crisis preparedness.

Governments must boost efforts to secure supplies from global LNG markets and alternative sources, continue to alleviate infrastructure bottlenecks to import and distribute gas, plan to share supplies in an emergency across the EU, act decisively to encourage energy savings while protecting vulnerable households, and prepare smart gas rationing programs.

This is a moment for Europe to build upon the decisive action and solidarity displayed during the pandemic to address the challenging moment it faces today.

Vir: Flanagan et al (2022), IMF

11 responses

  1. Bravo, Jože!

    prepotreben glas razuma na ladji norcev. Ni ga boljšega pristopa kot da jim seseješ stroko.

    V resnici je stvar še bistveno bistveno hujša. Če se zaustavi BASF (4% porabe nemškega plinskega trga), se zaustavi VSE!. Od avtomobilske industrije, umetnih gnojil do lončkov za jogurt.

    Ekonomski modeli niso sposobni zajeti vse povezanosti, prepletenosti industrije. Da bi to mogli, bi morali imeti totalno input-output matriko, ki seveda ne obstaja (nekaj podobnega je poskušala bivša SZ, pa ni šlo).

    Že če se zaustavi moja firma, ki je s 300 milijoni prodaje srednje veliko podjetje, se zaustavita Mercedes in BMW pa še marsikdo. Koliko milijonov ljudi je preko samo teh dveh podjetij vezano posredno?

    Če ni ruskega plina neko daljše obdobje, ne bo recesije, bo popolen kolaps ekonomije.

    Rusi to vedo in ne naredijo nič ker Evropa itak vse kar je “traba” naredi sama od sebe. Ob tej popolni podrejenosti Evrope ZDA, ob samomorilskih sankcijah, tudi tako prekaljeni politiki kot je Putin ali Lavrov, samo nejeverno zmajujejo z glavo. In se odločno usmerjajo na Vzhod. Nazaj na Evropo se niti ozrli ne bodo več.

    Vse te raziskave so namenjene predvsem umirjanju publike, ki bi, če bi vedela kaj jo v resnici čaka, ponorela.

    In potem bi bili Gillets-Jeune mala šala. Da o podpori vojni v Ukrajini niti ne govorimo.

    Ekspanzija neocons-ov na vzhod je postala nepričakovana nekontrolirana katastrofa, ki grozi, ne samo da bo sesula projekt EU, ampak tudi zaustavila razvoj celine za dolga desetletja.

    Všeč mi je

    • Marko, človekov ustroj se v dolgoletni evoluciji ni bistveno spremenil. Njegovi odzivi temeljijo na delovanju adrenalina, ki ga generira neposredna nevarnost. Tako kot pred deset tisoč leti, ko je zver skočila izza grma in sprožila obrambne mehanizme v pračloveku. Velika večina ljudi ne zna povezati zbiranje oblakov s prihajajočo ujmo, fenomen kuhanja žabe pač. Tako bo tudi velika večina ljudi reagirala šele tedaj, ko jih bo sedanja politika EU pripeljala čez rob preživetja.

      Kakor koli obračamo celotno situacijo, je normalnemu človeku delovanje EU oligarhije nerazumljivo in res podobno ladji norcev. Kot sem že napisal, nekaj manjka v celotni zgodbi.

      Všeč mi je

  2. Tale panika zaradi potencialnega pomanjkanja zemeljskega plina je po mojem mnenju pretirana. V uporabi se ga da z manjšimi tehničnimi prilagoditvami kurilnih naprav skoraj v celoti nadomestiti z naftnimi derivati že do zime (vsaj v Sloveniji). Edino v kemiji (amoniak, metanol, peroksid) to ne gre, vendar pri nas, razen peroksida v Belinki, take proizvodnje ni. Za proizvodnjo nizkotemperaturne toplote (ogrevanje) pa so tako ali tako primernejše toplotne črpalke.
    Problema sta dva:
    Prvi je tehnični – za masovno zamenjavo gorilcev in postavitev cistern za ELKO in/ali TNP ter vgradnjo toplotnih črpalk v kratkem času ni dovolj projektantskih in monterskih kapacitet. Vendar lahko večino tega opravijo tehnične ekipe v samih podjetjih, naloga ni zahtevna, tu se bo izkazala (tehnična) usposobljenost in iznajdljivost naših podjetij.
    Najenostavnejša je sicer zagotovitev zadostnih kapacitet v terminalih za UZP v Italiji in/ali Hrvaški, ali izgradnja lastnega v Kopru, vendar to ni rešitev za drug problem.
    Drug, večji problem je ekonomski. Naftni derivati so bili pred krizo dvakrat dražji od zemeljskega plina, sedaj je plin dražji (kar je dodatni razlog za zamenjavo vira) . Torej bo v bodoče proizvodnja toplote dvakrat dražja v primerjavi s pred kriznim obdobjem (razen v primeru toplotnih črpalk), kar nekateri ne bodo zdržali. V Sloveniji so taki porabniki papirna industrija in proizvodnja kovin, za katere je potrebno izdelati posebne (tehnološko ekonomske) programe reševanja energetske krize.
    Vendar bi se s tem oni morali intenzivno ukvarjati že dosedaj, že zaradi podnebne krize, tudi ob pomoči MGRT in GZS.
    Pa se ne.

    Všeč mi je

    • Drago, zamenjava gorilcev je najmanjši problem, takorekoč trivialen. Pozabil si na LPG – kjer gorilcev splon ni potrebno menjati.Ni v tem problem.

      Problem je ali boš kurilno olje, LPG, elektriko sploh dobil v količinah, ki jih rabiš. Velik problem ko gre za resne ndustrijske količine. Da cene nti ne omenjam.

      Pred kratkim smo delali primerjavo med cenami elektrike med Kitajsko, EU in Rusijo. Cene so bile 79 USD /MWh, 300 USD/MWh in 48 USD za MWh!

      Tudi , če nam uspe (če bo sreča!) zagotoviti dobave, bodo cene zelo uspešno ubijale konkurenćnost evropske industrije na svetovnih trgih. Zavedajmo se, da razviti Zahod predstavlja manjši del svetovnega trga. Danes je center gospodarske aktivnosti v Aziji. Konkurirati Kitajcem je bilo že pred krizo težko, sedaj bo še bistveno težje. Koliko denarnega toko bo ostalo za razvoj?

      Naslednji problem je tehnološki, predvsem v metalurgiji. Ne moreš (zaradi čistosti zlitin) povsod zamenjavat plina s kurilnim oljem. Pa je to majhen problem v primerjavi s kemično industrijo.

      Sedanja plinska kriza je ogromen, eksistencialen, problem. Če ga bomo (pri nas in V Evropi- slednja hitro prihaja k pameti) trivializirali, nam grozi kolaps gospodarstva.

      Všeč mi je

      • Marko,

        Strinjam se, da v Evropi vlada splošna energetska kriza, ki so jo povzročili nespametni voditelji. Energija je v sodobni družbi pomembna vsaj tako kot hrana. Vendar imamo na nivoju EU samo (dokaj močno) skupno kmetijsko politiko, energetske pa ne, to naj bi bila stvar trga, pravijo v Bruslju.
        Zgrešeno!
        Američani so vodili po svetu vojne za nadzor nad proizvodnjo nafte, v Evropi pa naj bi kar padala (energetska) mana z neba, predvsem v obliki vetrnic in sončnic. In ker tako ne gre, naj bi nas iz zagate reševal (ruski) plin! Recept za katastrofo, ki jo že doživljamo.
        Zadnji čas je, da EU oblikuje realno energetsko politiko, namenjeno zadostni in ceneni oskrbi z vsemi viri, vključno z jedrsko. Vendar, dokler imamo na vrhu EU pravljičarja Timmermansa in talko nemških zelenih Von Leynevo, iz te moke ne bo kruha.
        V tem EU kaosu se moramo v Sloveniji znajti sami, nekaj manjših priporočil sem navedel, celovita so navedena v Strategiji razvoja slovenskega EE sistema, ki smo jo pred kratkim pripravili in jo bomo (skupaj SAZU in GZS) predstavili konec oktobra v Državnem svetu.

        Všeč mi je

  3. Ne smemo pozabiti, da se je sedanja »plinska kriza« začela precej prej kot z vojno v Ukrajini. Dejansko se je kriza začela zaostrovati z začetkom gradnje Severnega toka 2, ki so mu ZDA ves čas nasprotovale in grozile s sankcijami in jih po vrsti uvajale sodelujočim v izgradnji. Sledila je blokada začetka obratovanja in »prepričevanje« odjemalcev, da ne sklepajo dolgoročnih pogodb z Rusijo. Skupaj s špekulacijami, tako političnimi, kot ključnih igralcev na plinskem trgu, so začele cene močno naraščati. Nato je prišla vojna intervencija in kriminalne samomorilske poteze z embargom. Vse skupaj je bil dobrodošel izgovor in prenašanje krivde na krivca, ki pa v celi zgodbi to dejansko ni. Kot je bilo na tem blogu že večkrat povedano, Rusiji ni bilo nikdar v interesu, da prekine dobavo plina in odreže sebi pomemben vir zaslužka. Takih samomorilskih potez je sposobna samo kriminalna garnitura v vrhu EU. To je dobrodošel izgovor za dolgoročno zgrešeno energetsko politiko Nemčije in Evropske komisije, ki je vsiljevala tako politiko tudi ostalim članicam.

    Če je bila EU zelo enotna pri kaznovanju Grčije za brezglavo zadolževanje in je tedaj izdatno pomagala dejansko reševati nemške banke, ki so imele največji del dolga Grčije, pa se sedanja solidarnost članic EU močno krha in bolj kot kadarkoli prej grozi z razpadom EU. Nekateri državniki ne sledijo brezglavemu diktatu od realnosti odtujenih birokratov in ne sledijo temu samomorilskemu brezumju in javno izjavljajo, da teh omejitev ne bodo spoštovali. Čeprav to ni rešitev, ker je evropsko gospodarstvo tako močno povezano in soodvisno, da bi pomenil propad velikega dela podjetij ali vsaj močno zmanjšana gospodarska aktivnost v jedrnih državah tudi propad v ostalih. Vsi pa čakamo, kdaj se bo v potezah EU politikov pokazal žarek razuma.

    Všeč mi je

  4. Zanimivo je, kako gredo novice kot je ta na povezavi mimo »sredstev javnega obveščanja«. Očitno je EK s spremembo plinske direktive, s katero je nameravala onemogočiti obratovanje Severnega toka 2, brcnila v temo. Samo še eno v vrsti škodljivih delovanj EK, ki služi drugim interesom in ne interesom EU.

    Všeč mi je

      • Marko,

        Pa saj bi jim več pristojnosti dali, če bi jo znali pametno uporabiti. Za zagotavljanje več plina in drugih energijskih virov na primer, ne pa za “pravično” deljenje mizerije, ki so jo sami pomagali povzročiti.
        Ni vprašanje več ali manj Evrope, ampak vprašanje kompetentnosti vodstva Evrope. Tile kljukci si več pristojnosti ne zaslužijo.

        Všeč mi je

%d bloggers like this: