Putin v Ukrajini uporablja energijo oziroma miniranje energetske infrastrukture kot orožje za dosego svojih ciljev. Vendar pa višje cene energije zaradi ukrajinske vojne delujejo na podoben način kot orožje tudi v evropskih državah. Pri The Economistu so si zastavili logično vprašanje: koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila ta energetska kriza?

Za oceno razmerja med stroški energije in smrtnimi primeri so izdelali statistični model, ki napoveduje, koliko ljudi umre na zimski teden v vsaki od 226 evropskih regij. Ta model je ugotovil, da je 10-odstotno zvišanje cen električne energije povezano z 0,6-odstotnim povečanjem števila smrti, ki so skoncentrirane med starejšimi in bolnimi. Če bodo zgodovinska razmerja med umrljivostjo, vremenom in stroški energije še naprej veljala (kar ni nujno), bi lahko število smrtnih žrtev zaradi energijskega orožja močno preseglo število vojakov, ki so doslej umrli v neposrednem boju v Ukrajini. Skupna umrljivost bo seveda najbolj odvisna od temperature. V primeru mile zime visoke cene energije ne bodo imele tako negativnega učinka na umrljivost kot v primeru ostrejše zime. Model kaže, da bi bilo v primeru blage zime povečanje števila smrti omejeno na okrog 32.000 nad zgodovinskim povprečjem (2000-2019), ostra zima pa bi lahko terjala skupno 335.000 dodatnih življenj v Evropi. Daleč največ v Italiji in Nemčiji. 

Vir: The Economist

Če je do zdaj na vsaki strani v ukrajinski vojni umrlo okrog 30,000 ljudi, pa utegne smrtna žrtev v Evropi zaradi te vojne biti za 5-krat višja. Ta škoda, ki jo vojna v Ukrajini povzroča, je za njene zaveznike manj vidna. Zares se bo pokazala šele to zimo – v izgubljenih življenjih zaradi previsokih cen energije. Če upoštevamo smrtni davek (tako neposredni zaradi vojne kot posredni zaradi mraza zaradi uničene energetske infrastrukture) v Ukrajini, ki bo neprimerno večji kot bo smrtni davek v Evropi, je to definitivno razlog za takojšnji začetek mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo.