Jasmina Držanič
Ker je veliko ljudi spraševalo naslednje:
Spodaj na kratko pojasnjujem mehanizem, ki je omogočil, da je NLB kupila Sberbank banko z 1.8 milijard bilančne vsote za samo 5.1 milijona evrov.
Kot dodatek moji dananšnji kolumni v Dnevniku, je spodaj dober povzetek delovanja oziroma mehanizmov delovanja finančnih sankcij proti Rusiji (Duncan Weldon). Govori o tem, da so devizne rezerve ruske centralne banke (CB) povsem irelevantne, če so zamrznjene oziroma če zahodne (poslovne in centralne) banke ne smejo poslovati z rusko CB. Govori o tem, da ima Rusija le še za kakšne 3 tedne rezervnih delov za zahodna civilna letala (Airbus, Boeing itd.), prav tako bo prišlo do odpovedi leasinških aranžmajev za letala, kar pomeni, da bo rusko civilno letalstvo kmalu prizemljeno. Govori o tem, da najhujše finančne sankcije, kot so bile kdajkoli doslej uporabljene, Rusijo peljejo najbrž še v hujšo krizo kot leta 1998, in sicer takšno kot leta 1918.
Čeprav bi se Rusija teoretično lahko odklopila od zahodnega finančnega sistema in njihova centralna banka preprosto začela monetarno financirati fiskalno politiko ter tako spodbujati domače gospodarstvo, pa takšno ukrepanje nič ne pomaga v situaciji ponudbenega šoka. Torej ko so ruska podjetja odrezana od dobave ključnih inputov iz tujine. Njihova nadomestitev z domačimi pa seveda vzame nekaj let in popoplno prestrukturiranje domačega gospodarstva – podobno tisti uvozno nadomestni strategiji, ki so jo uporabljale neuvrščene in socialistične države po 2. svetovni vojni. Ki pa se jim ni izšla, saj so tako tehnološko kot glede produktivnosti povsem zaostale. Iz tega pa seveda tudi sledi nevarnost deglobalizacije, saj sankcije neko državo postopno povsem izključijo iz globalne trgovine, investicij in financ – poglejte Severno Korejo, Kubo, Venezuelo, Iran. Nadaljujte z branjem
Ne vem, zakaj zadnja leta zamudim vse dobre filme… Aja, otroci. V glavnem, tale film, ki ga je podpisal Florian Henkel von Donnersmarck (avtor meisterwerka “Das Leben der Anderen”), se dobro gleda. Je pa res, da bi lahko iz uvodne drame ter novih nastavkov (fantič, katere mamo je steriliziral esesovski zdravnik, se kasneje v vzhodni Nemčiji po spletu naključij poroči z njegovo hčerko, ki jo taisti zdravnik in oče pohabi, da ne bi imela nečistih potomcev) potegnil precej več. Vsaj bolj izrazito maščevanje s tisto serijo slik. Lepa zgodba, vendar neizkoriščena.
Genialno. Poslušajte, kako bi potekalo potencialno programsko sodelovanje BBC z Valom 202 s simultanim prevajanjem. Bravo, valovci!
Stranglers so bili ob Roxy Music najbrž najboljši del pop muzike 1980-ih. In tole je čudovita pesem.
Tej Gonza
Vili Kovačič je ustavnemu sodišču zaupal presojo političnih strank Levica in Socialni demokrati. Drugi se niso dovolj jasno oddaljili od avtoritarizma preteklosti, pri Levici pa gre za vprašanje odnosa do privatne lastnine in demokracije. A obrnimo politično motivirano vprašanje neustavnosti: kateri politični programi so neustavni v odnosu do privatne lastnine in osnovnih demokratičnih načel?
Osnovna higiena resnega filozofskega argumenta je, da breme dokaza leži na prevladujočem. Preden preizpraševalci ustavnosti preizprašajo ustavnost neobstoječe alternative, naj se torej zaustavijo pri programih strank, ki utrjujejo obstoječo ekonomsko ureditev.
S civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa želimo spodbuditi javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.
Prvega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo Prihodnosti prijazne države
v torek, 1. marca 2022 ob 17. uri
v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).
V diskusiji bomo govorili o potrebnih ukrepih za podjetništvu bolj prijaznem okolju, o enotni digitalni identiteti in ljudem administrativno bolj prijazni državi, o ekonomski demokraciji in solastnišvu zaposlenih ter o mladim bolj prijazni prihodnosti.
Na okrogli mizi bodo bodo sodelovali:
Pridruženi gostje v diskusiji:
Debato bo moderiral Stojan Pelko.
Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si, zagotovljen bo tudi streaming dogodka na YT kanalu https://youtu.be/8Yr2WxFKLAk.
Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.
Vljudno vabljeni!
Zasebno dobivam številne komentarje, kako lahko s svojimi ekonomskimi komentarji (tukaj in tukaj) podpiram “ameriške igrice” v Ukrajini, ki da so pahnile Evropo v vojno. Moj odgovor je jasen in decidiran:
Čeprav se lahko mnogi strinjajo s tem, da je šlo v ozadju pred rusko agresijo na Ukrajino v veliki meri za ameriške interese in provociranje Rusije s povabilom Ukrajine v zvezo NATO – vendar pa to NIKAKOR NE OPRAVIČUJE in NIKAKOR NE MORE OPRAVIČITI ruskega napada na suvereno državo!
Kot sem pisal pred dvema dnevoma, bi zamrznitev ruskih deviznih rezerv lahko Rusijo pahnila v resno finančno krizo. Če ruska centralna banka (CB) ne more do svojega premoženja (svojih rezerv) pri tujih CB, ne more z evri ali dolarji, spravljenih pri tujih CB, kupiti rubljev ali pa prodati ameriških, nemških, francoskih itd. vrednostnih papirjev, da bi prišla do potrebne likvidnosti za vzdrževanje tečaja rublja). To pomeni, da ob tem zunanjem šoku ne more braniti tečaja svoje valute, ki bo zaradi tega zgrmel. Posledice tega so večplastne. Takšna velika devalvacija domače valute in velika negotovost glede dinamike tečaja v prihodnje privede do navala na banke, saj komitenti želijo dvigniti svoje vloge in jih konvertirati v tuje valute, da bi ohranili realno vrednost svojega denarja. Na drugi strani banke, ki preživijo naval komitentov na vloge, posledično preidejo na poslovanje v trdni valuti (predvsem dolarjih).
Gre za finančni potop, ki smo ga videli že mnogokrat – predvsem v Latinski Ameriki, nekdanji Jugoslaviji, v azijski finančni krizi leta 1997 in tudi ruski finančni krizi leto kasneje. V Rusiji se to (spet) dogaja prav zdaj. Včeraj (v ponedeljek) je rubelj izgubil več kot petino vrednosti, ljudje se vijejo v kolonah pred bankami, da bi dvignili svoje prihranke in jih zaščitili pred razvrednotenjem. Pozivi ruske CB, da denarja ne bo zmanjkalo, nimajo učinka. Niti ukrep ruske CB, da morajo izvozniki 80% tujih valut iz izvoznih prihodkov obvezno prodati centralni banki. Ljudje ne verjamejo svoji centralni banki. Ne verjamejo, da lahko ubrani vrednost valute. In ko ljudje izgubijo zaupanje v svojo valuto, izgubijo zaupanje v državo.
DAMIJAN blog 
Ukrajina kot suverena država in njeni prebivalci imajo pravico, da se samostojno odločijo, v kakšni državi želijo živeti in s kom se želijo povezovati. Ukrajina je leta 2012 sklenila pogajanja z EU o pridruženem članstvu v EU in marca leta 2014 podpisala preambulo k Asociacijskemu sporazumu.
In takrat so se začeli protesti in neredi v Ukrajini. Podpis ključnega dela sporazuma (ekonomski del) je bil preložen do zaključka predsedniških volitev, 25. maja 2014. Takratni novi predsednik Ukrajine Peter Poroshenko je sporazum z EU podpisal 27. junija 2014. Gre za suvereno odločitev demokratično izvoljene oblasti v Rusiji, torej za odločitev, ki jo je podpirala večina Ukrajincev.
Kako lahko nekdo oporeka demokratični volji suverenega naroda?! To je enako, kot če ne bi priznali odločitve slovenskih vlad v prvi polovici 1990. let glede podpisa Asociacijskega sporazuma z EU ali slabo desetletje kasneje glede vstopa v EU in NATO! Vse odločitve takratnih slovenskih oblasti so imele za seboj demokratično podporo večine slovenskih volilk in volilcev!
V čem je Ukrajina “manj vredna”, v čem so Ukrajinci “manj vredni” od Slovencev, da se ne smejo odločiti, v kakšni državi želijo živeti in s kom se želijo povezovati?!
In kako si drzne neka tuja sila suvereni državi preprečiti, da se odloči, s kom se želi povezovati?!
Ruska agresija na Ukrajino je enaka temu, kot če bi Sloveniji nekdanja jugoslovanska armada preprečevala, da se osamosvoji in kasneje, da postane pridružena in polnopravna članica EU ali da postane članica NATO!
Kako lahko Slovenec / Slovenka pri polni zavesti pozabi na leto 1990 (in 1991), na leto 1996 in na leto 2004, ko so različne slovenske vlade z demokratično podporo večine slovenskih volilk in volilcev in v imenu suverene države sprejemale ključne strateške odločitve glede zgodovinske poti Slovenije kot suverene države?!