Jasmina Držanič

Ker je veliko ljudi spraševalo naslednje:

• Kako je mogoče banko kupiti v dveh dneh – ali ni to vseeno daljši postopek?
• Kdo je bil prodajalec – ali je šlo za podržavljenje banke, pa tega nismo opazili?

Spodaj na kratko pojasnjujem mehanizem, ki je omogočil, da je NLB kupila Sberbank banko z 1.8 milijard bilančne vsote za samo 5.1 milijona evrov.

V EU imamo od 2014 naprej nova pravila, kako se rešuje nasedle banke. Pri nas smo se temu delu malo izogibali, ker so bridkosti zaradi podržavljenja in kasnejše prodaje NLB in NKBM še žive.

Delovanje Enotnega odbora za reševanje (Single Resolution Board – SRB) opredeljujeta Direktiva 2014/59, ki govori o reševanju kreditnih institucij in vplačilih članic EU v sklad za reševanje in Uredba 806/2014, ki določa enotna pravila za reševanje kreditnih institucij. Izbrani sladokusci bodo material našli na povezavah in, predvidevam, zadevo prebrali od začetka do konca.

Enotni odbor za reševanje je do napada Rusije nad Ukrajino posredoval petkrat (v bankah v Španiji, Italiji, Latviji in Luksemburgu). To reševanje ni potekalo tako spektakularno in hitro, kot je bilo v primeru Sberbank. Taki spektakli se zgodijo samo enkrat. Šlo je za reševanje Sberbank Europe AG, ki je imela hčerinske banke v Evropi, od tega štiri hčerinske banke v članicah EU (Slovenija, Hrvaška, Češka, Madžarska) in potem še v Srbiji in BiH.

Zaradi ekonomije prostora tu ne bom popisovala postopka reševanja, ker je bilo nekaj že v medijih, shema korakov in odločitev o reševanju je takšna (shema je na spletnih straneh SRB in ECB):

Vir: ECB

Najprej odgovor, če je mogoče banko v težavah podržaviti, pa tega niti ne opazimo? Odgovarjam, da podržavljenja ni, je pa vsekakor zamenjava lastništva. Direktiva 2014/59 v svoji 61 točki uvodnih ugotovitev zamenjavo lastništva omogoča. Taka zamenjava je možna v primeru, da se ugotovi, da je to možno, kadar je potrebno v splošnem interesu varovati finančno stabilnost oziroma bi prenehanje subjekta po običajnem insolvenčnem postopku prineslo prevelike pretrese. Če prevedemo: Če bi šla Sberbanke Europe AG s sedežem na Dunaju v stečaj po klasičnem postopku, bi to pomenilo resno ogrožanje finančnih sistemov štirih članic EU.

In potem je steklo. Najprej je 27. 2. ECB ugotovila, da je status Sberbank Europe AG »failing or likely to fail«. Poslovanje hčerinskih družb Sberbank Europe AG je bilo za dva ni omejeno na dvige gotovine, plačilni promet pa ni deloval.  V ponedeljek, 28.2.2022 je prišlo do spremembe lastništva Sberbank Europe AG in je namesto Gazproma in Rusije lastnik vseh blizu ničle vrednih delnic Sberbank Europe AG postal Enotni odbor za reševanje. Ponovimo, to je izvedbeno možno, ker za to obstaja podlaga v tem tekstu že omenjeni direktivi.  Od tega trenutka naprej je Enotni odbor za reševanje deloval podobno kot v gospodarstvu deluje materinska družba, ki ima v lasti kakšno družbo v likvidaciji. Kaj lahko Enoti odbor za reševanje počne? Pravila (Uredba 806/2014, 22 (2) mu dajejo naslednje možnosti:

a) instrument prodaje poslovanja;
b) instrument premostitvene institucije;
c) instrument izločitve sredstev;
d) instrument za reševanje s sredstvi upnikov.

Na tej točki so se vključile nacionalne monetarne oblasti, ki kontrolirajo poslovanje hčerinskih bank Sberbank Europe AG, hčerinska banka v Sloveniji pa je bila Sberbank banka d.d. Preverjale so, če obstaja možnost, da se uporabi najlažji način, to je instrument prodaje poslovanja. V slovenskem in hrvaškem primeru je ta interes obstajal, na češkem in madžarskem pa ne. Tam postopek sanacije hčerinskin Sberbank še poteka. 

Za vse je bila hitrost postopka verjetno največje presenečenje in od tod vprašanje, kako se lahko »banka kupi v dveh dneh«. Hitrost je bila tu ključni moment, ker velja princip, da je treba v splošnem interesu hitro odpraviti nestabilnosti finančnega sistema. Skratka, če se najde nekoga, ki hitro položi denar na mizo, je škoda manjša kot bi bila, če bi se dlje časa pogovarjali. Seveda se taka odločitev vedno potrjuje z analizo scenarijev, ni kar tako, da bi usedli za mizo in ugotovili, »da se bo nekaj kupilo in kdo se s tem strinja?«. Velja pa ponoviti, to je izjemen primer, v normalnih okoliščinah se banke tako ne kupujejo.

Banka Slovenije je po navodilih Enotnega odbora za reševanje in ECB komunicirala s komercialnimi bankami, ugotavljala njihov interes za nakup in njihove likvidnostne kapacitete. Skratka, BS je vse, kar je naredila, delala po navodilih in/ali pooblastilih omenjenh dveh institucij.  V tej dnevu in pol dolgi akciji se je izkazalo, da je NLB najbolj primerna za to, da po neizmerno nizki ceni kupi vse delnice, skoraj videno-kupljeno način nakupa. In je izkoristila »once in a lifetime« priložnost. Si kar predstavljam svoje nekdanje sodelavce v strokovnih službah NLB, ki so potem v slabem dnevu zložili vse dokumente skupaj in izvedli plačilo kupnine za delnice Sberbank banke d.d., katerih vrednost je šla v dno. NLB je dobila dober portfelj komitentov za 5 milijonov EUR, ponovno postala največja banka v državi. In to je strateško dobro za celotno državo, ki je še vedno lastnica 25%+1 delnice v NLB.

Upati je, da druge take priložnosti ne bomo doživeli in da bo življenje spet tako, da bodo postopki dolgočasni, pa da bodo tabelice z vrednotenjem, pa sodna prerekanja terjatev, skratka da bo nekoč spet tisto normalno življenje ekonomistov in pravnikov, ki slehernike dosti ne zanima.

Končni prejemnik te kupnine je Enotni odbor za reševanje, predvidevam, da bo ta denar uporabljen za plačila v insolventnem postopku za Sberbank Europe AG. Ta postopek se bo končal takrat, ko bo ugotovljeno, kaj bo s Sberbankama na Češkem in Madžarskem. Banki v Srbiji in BiH je Enotni odbor za reševanje prav tako že prodal.

Kaj bo sledilo? Za komitente Sberbank banke se ravno veliko ne bo spremenilo, v enem prehodnem času jim bodo spremenili številke računov, kar bo potekalo po avtomatizmu, ki ga znajo v bankah že zelo dolgo. Kreditne in ostale pogodbe, ki so jih sklenili s Sberbank banko, se ne spreminjajo.

Ostaja še vprašanje, če bosta Rusija in Gazprom, nekoč, ko bo vojne konec, poskušala tožiti Enotni odbor za reševanje, ker ju je razlastil.  Morda bosta, verjetnost, da bi kaj iztožila, pa ni velika.