Visoka rast v drugem četrtletju, smo že iz vode?

Po podatkih SURS se je BDP v drugem četrtletju 2021 na letni ravni povečal za 16.3 %. Po desezoniranih podatkih je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem 2020 višji za 15.7 %, v primerjavi s prvim četrtletjem 2021 pa za 1.9 %. Podobno rast beležijo tudi druge EU države. Vendar pa preden politiki odprejo šampanjce poglejmo, kaj ta rast pomeni glede na predkrizno leto 2019 in ali smo že prilezli iz koronske luknje.

Za pravilno medčasovno primerjavo je originalne podatke potrebno očistiti vplivov sezone in razlik v koledarju ter seveda sprememb cen. V spodnji sliki primerjam četrtletne BDP po stalnih cenah (iz 2010) ter nato primerjam, za koliko je letošnji četrtletni BDP višji kot v predkriznem letu 2019. Kot je razvidno, je bil že BDP v letošnjem prvem četrtletju (Q1) za 0.3% večji kot v Q1 2019, v drugem četrtletju (Q2) pa je za 273 mio evrov oziroma za 2.5% višji kot v Q2 2019.

BDP_Q2 2021

Po štirih zaporednih četrtletjih upadanja (med Q1 in Q4 2020) slovensko gospodarstvo zdaj že drugo četrtletje zapored beleži rast (tako glede na enako obdobje predhodnega leta kot glede na enako obdobje 2019). To je seveda dobra novica. Dobra novica je, da je to predvsem posledica zelo povečanega trošenja gospodinjstev (+13.5%), ki je celo višje kot v enakem četrtletju 2019, in bruto investicij (+19.2%), zaradi česar je državna potrošnja lahko stagnirala (+1.4%). Slabša novica je, da je to povečano zasebno trošenje v dobri meri temeljilo na uvozu tujega blaga in storitev, zaradi česar se plačilna bilanca poslabšuje. Vendar zaenkrat to še ni problematično, saj se je tudi izvoz močno povečal (+30.2%).

Navedeni pozitivni kazalci kažejo na velik optimizem v zasebnem sektorju (gospodinjstav in podjetja) ter na tujih trgih in so dober obet za rast tudi v drugi polovici letošnjega leta. Seveda pa obstajajo precejšnja tveganja glede stabilnosti rasti zaradi negotovosti glede razvoja epidemije ter ali bo spet potrebno ponovno zapiranje javnega življenja in določenih gospodarskih dejavnosti. Z veliko precepljenostjo tako doma kot v naših zunanjetrgovinskih partnericah bi se ta tveganja močno zmanjšala. Eden izmed ključnih ukrepov za nadaljevanje robustnega okrevanja je zato danes povezan z aktivnostmi glede pospešitve dinamike cepljenja. Tukaj je Slovenija na žalost pri repu evropskih držav (šesta najslabša).

Hkrati pa ne smemo pozabiti, da sedanja gospodarska rast pomeni le to, da smo zlezli iz koronske luknje v preteklem letu, ne pa nadomeščanja lanskega izpada in tudi ne drugačne strukture rasti. Sedanjo koronsko krizo in posledično zagotovljena sredstva, ki so nam na voljo v okviru NOO za zeleno in digitalno transformacijo ter socialno inkluzivno rast, je potrebno čim bolje izkoristiti za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v smeri bolj kvalitetne (iz vidika dodane vrednosti na zaposlenega) in bolj odporne gospodarske strukture. Šele to bo nova (razvojna) kvaliteta.

___________

* Vir podatkov: SURS; lastna slika

%d bloggers like this: