Na žalost lahko tokrat Emilove aktualne kreacije v rodnem kraju občudujem samo digitalno.

Represivni časi so se očitno vrnili in Pankrti so postali spet aktualni

Po porazu Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je večina komentatorjev vpraševala ali to pomeni, da se je krivulja vzpona desnega populizma obrnila navzdol. Nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na tviterju nemudoma zapisal, da je to priložnost za zaustavitev desnega populizma. Tusk je danes predsednik Evropske ljudske stranke, katere članici sta tudi Janševa SDS in Orbanova Fidesz. Se je krivulja desnega populizma res obrnila navzdol?

Ni nujno in zaenkrat, razen Trumpovega poraza, ni dejstev, ki bi to potrjevale. Če želimo zajeziti porast populizma, moramo najprej razumeti, zakaj je prišlo do njegovega vzpona in nato učinkovito nasloviti njegove vzroke. Pri koreninah problema.

Nadaljujte z branjem→

Dragi soborci,

kot ste že prebrali v medijih, Vlada Republike Slovenije išče morje Madžarski in prosi svojega madžarskega gospodarja za miloščino. Toliko velikih besed nove vlade o pomembnosti slovenstva in slovenskega naroda, ob prvi priložnosti pa ta razprodaja slovensko zemljo in njene najvitalnejše dele gospodarstva! Pred dvema letoma smo se skupaj veselili, da so se Madžari dokončno umaknili od luške in slovenske zemlje. Očitno smo se veselili prezgodaj. Vlada je iz predalov vzela Cerarjev dogovor z Madžari in ga še nekoliko popravila njim v prid, spet na škodo Slovenije in Luke. Tokrat, poleg naše zemlje, želijo še naše dobičke, ki jih že desetletja pridno in z odrekanjem ustvarjamo delavci Luke Koper, Slovenskih železnic, itd.

Namesto, da bi se Vlada ukvarjala s slabo vodeno zdravstveno korona krizo ter posledično tudi z gospodarsko in socialno krizo, se raje ukvarja z izdajo in razprodajo naše države in vsega vrednega, kar je v njej preostalo. Nič novega. Vse že videno. Vprašanje pa je, ali bomo to dopustili?!

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije. Vendar je letošnje leto tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (-13,0 % pri nas in – 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi rast BDP letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili.

Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so odprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov – tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je v celoti pozabljena.

Nadaljujte z branjem→

Dobra podlaga za delo

Uvod

• Po pomladnem valu epidemije Covid-19, ki ga je Slovenija uspešno prebrodila, bi morala vlada izvesti obsežne in skrbno načrtovane priprave za drugi, jesenski val – a ga je pričakala povsem nepripravljena. Od tod prepozni in kampanjski ukrepi, nejasna in grozeča komunikacija ter dramatično visok smrtni davek, predvsem med najstarejšo populacijo.
• Če vzamemo podatke o številu umrlih na milijon prebivalcev in presežni smrtnosti med najstarejšimi, ima Slovenija statistično dokazano najslabšo vlado na svetu!
• Zdaj, ko smo še vedno sredi drugega vala, žal ni ne enostavnih ne hitrih rešitev: odgovor je lahko le strokovno pripravljen in jasno komuniciran celovit načrt, ki zna skupaj misliti zdravstvo, gospodarstvo, socialo in javno življenje.
• Vladni ukrepi so pretežno usmerjeni na zmanjševanje širjenja okužb na javnih prostorih in na vnos v zaprte prostore, skoraj v celoti pa zanemarja prenos okužb v zaprtih prostorih, kjer je do vnosa že prišlo ali je potrebno to predpostaviti.
• Slovenija si ne more privoščiti, da bi še naslednje valove epidemija umirala z vlado SDS pod vodstvom Janeza Janše, zato Koalicija ustavnega loka potrebuje vzvode upravljanja in odločanja, da uresniči svoj načrt.

Nadaljujte z branjem→

Glede na to, da del vlade “razmišlja” o tem, da bi – zaradi nezaustavljivega divjanja epidemije kljub zaprtju javnega življenja – zaprli še celotno gospodarstvo, čemur se drug del vlade s podporo gospodarstva upira, bi pred ukrepanjem res veljalo še enkrat pogledati številke glede vira okužb in analizirati razloge, zakaj se epidemija še naprej širi.

Če je problem, v gospodarstvu in če gre, kot kažejo podatki, za sistemsko pogojeno neodgovornost, ker je podjetja in zaposlene vlada z nerazumno in zapleteno ureditvijo prisilila v to, da se obnašajo tako, kot se, je pač treba najprej in pod urgentno spremeniti te sistemske razloge. Zaenkrat kaže, da podjetja niso motivirana, da bi delavce, okužene s Covid, pošiljala domov, saj s tem stroški bolniške padejo nanje, medtem ko okuženi zaposleni še naprej prihajajo na delo, ker se bojijo za službo ali pa se bojijo izpada dohodka, če priznajo, da so se okužili izven delovnega mesta. To posledično pomeni, da je – med drugim – treba odpraviti ta razlog. Torej:

Potrebna je enotna obravnava vseh zaposlenih glede pravice do bolniškega nadomestila ne glede na izvor okužbe: 100% zneska bolniškega nadomestila za obdobje do 30 dni se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nadaljujte z branjem→