Eksogeni šok korona pandemije, ki utegne letos odnesti med 6 in 10% BDP posameznih držav, je zahteval bliskovito in izdatno protikoronsko pomoč držav. Ta pomoč seveda zahteva veliko povečanje proračunskih deficitov v velikosti približno eno-in-pol do dvokratne vrednosti izpada BDP (ker bodo tudi po okrevanju fiskalni prilivi nekaj časa nižji). Problem teh povečanih deficitov pa je, da močno povečajo javni dolg držav, zaradi česar lahko mnoge članice EU zaidejo v težave s financiranjem tega dolga. Zaradi tega je na pomoč priskočila Evropska centralna banka (ECB), ki je marca dala na voljo program odkupovanja državnih obveznic (PEPP) za pomoč v boju proti pandemiji v višini 750 mlr evrov in ga nato junija povečala še za 600 mlr evrov. S tem ECB pomaga zadrževati obrestne mere članic EU na nizki ravni in tako preprečiti, da bi prišlo do likvidnostnih ali celo solventnostnih težav posameznih članic EU, kot se je to zgodilo po letu 2010. Dokler ni intervenirala ECB pod vodstvom Maria Draghija in začela odkupovati državnih obveznic.

V tej točki pa se začne bitka za interpretacijo. In sicer: prvič, je ta pomoč ECB dejansko zastonjsko kosilo ali pa bo to kosilo potrebno plačati z visoko inflacijo (ali celo hiperinflacijo)? In drugič, ali lahko ECB monetarno financira te povečane javne dolgove in jih državam ne bo treba nikoli vrniti?

Nadaljujte z branjem→

Tole je dodatek k lažjemu razumevanju današnje kolumne v Dnevniku.

V obdobju pred finančno krizo in pred tistim predkriznim investicijskim bumom, v letih 2000 do 2005, so skupne investicije slovenskega poslovnega sektorja znašale med 16 in 17% BDP, nato pa so po finančni krizi, v obdobju 2010-2018, dramatično upadle na raven med 10 in dobrih 11% BDP. Kljub izjemno visoki gospodarski rasti v zadnjih treh letih se investicije niso pobrale.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Živimo v intenzivnih časih. Na eni strani imamo toliko političnih dogodkov, da jih komaj uspemo absorbirati. Po drugi strani imamo skozi porabo elektrike signal, da se gospodarstvo ne vrača na obsege pred Covid-19.  Zato je v ozadju ostala tema, ki bi morala biti nosilna za celo državo, pa žal še ni. V informacijah se sramežljivo pojavlja ključnik #VFO in tole pisanje je namenjeno razlagi, kaj ta ključnik pomeni. VFO je kratica za večletni finančni okvir Evropske unije (klasični proračun). Vendar je tega sedaj nujno brati še z dvema ukrepoma, ki sta posledica Covid-19.

Komisija EU je 27. maja 2020 objavila, da bo za ponovni zagon ekonomije dodala nov finančni instrument, ki sliši na ime Next Generation EU.  V tem sklopu je za Slovenijo namenjenih 5 milijard EUR, približno polovica skozi nepovratni del in polovica skozi povratni. Ampak to še ni vse.

Nadaljujte z branjem→

No, brez te pesmi bi bil današnji dan manj prijeten

Ker nimam časa pisati in lahko v ozadju poslušam le muziko…

Podobno kot podatki o porabi električne energije, tudi podatki Now-casting kažejo, da se je gospodarsko okrevanje v evro območju v zadnjem tednu maja praktično zaustavilo. Trend BDP se je po začasnem izboljšanju spet obrnil navzdol. Na letni ravni je BDP za 5 do 6% nižji. V ZDA je situacija nekoliko boljša, trend kaže izboljšanje v naslednjem četrtletju.

Evropa nujno potrebuje ukrepe za spodbujanje povpraševanja. Simultano, v vseh državah hkrati.

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije (EE) so za prve tri delovne tedne v maju kazali, da se je gospodarska aktivnost hitro trendno izboljševala (tretji teden maja je poraba EE zaostajala za lansko “le še” za slabih 11%). Nato pa so podatki za zadnji teden maja pokazali ponovno poslabšanje trenda aktivnosti (dobrih -14% glede na isti teden lani).

Podatki za prvi delovni teden junija sicer kažejo nekolikšno izboljšanje (poraba EE je za 12.4% nižja kot lani prvi teden junija). Vendar pa, kot kaže slika spodaj, se je trend okrevanja močno upočasnil. Če bi okrevanje sledilo trendu iz prvih treh tednov maja, bi morala gospodarska aktivnost v prvem tednu junija za lansko zaostajati le še za okrog 7% do 8%, dejansko pa zaostaja za dobrih 12%. Iz tega sledi, da je in bo gospodarsko okrevanje očitno počasnejše, kot bi si želeli. O recesiji v obliki črke V lahko le sanjamo, pred nami je recesija v obliki črke U (če bomo imeli srečo, da se ta ne sprevrže v L).

Nadaljujte z branjem→