#VFO in NextGeneration-  Ko se ne sme izgubljati časa 1. del

Jasmina Držanič

Živimo v intenzivnih časih. Na eni strani imamo toliko političnih dogodkov, da jih komaj uspemo absorbirati. Po drugi strani imamo skozi porabo elektrike signal, da se gospodarstvo ne vrača na obsege pred Covid-19.  Zato je v ozadju ostala tema, ki bi morala biti nosilna za celo državo, pa žal še ni. V informacijah se sramežljivo pojavlja ključnik #VFO in tole pisanje je namenjeno razlagi, kaj ta ključnik pomeni. VFO je kratica za večletni finančni okvir Evropske unije (klasični proračun). Vendar je tega sedaj nujno brati še z dvema ukrepoma, ki sta posledica Covid-19.

Komisija EU je 27. maja 2020 objavila, da bo za ponovni zagon ekonomije dodala nov finančni instrument, ki sliši na ime Next Generation EU.  V tem sklopu je za Slovenijo namenjenih 5 milijard EUR, približno polovica skozi nepovratni del in polovica skozi povratni. Ampak to še ni vse.

Ker se leta 2020 izteka proračunsko obdobje in bo novo obdobje od 2021-2027, hkrati pa se z blažilnim ukrepom usmerja denar tudi letos, pomeni, da imamo novo financiranje v obdobju 2020-2027. Grafični prikaz je takle (sneto s komunikeja Evropske komisije):

Next_1

Torej: prvih 540 milijard EUR pomeni proračunsko spodbudo za zaposlene in premoščanje likvidnosti in se predvidoma opravlja v letu 2020. Potem je ukrep Next Generation EU, ki se bo uporabljal v obdobju 2021-2024 in potem je še klasični večletni finančni okvir, v katerem je za Slovenijo pomembna klasična kohezija in ostali programi, ki jih bi morali že poznati (na primer Horizon, Culture ipd…).

Osnovni namen ukrepa Next Generation EU, ki bo trajal od 2021-2024 in je da se države članice postavijo nazaj na točko, kjer so bile pred Covid-19 in da lahko začnejo izvajati tiste stvari, ki so jih že mislile narediti, pa za njih ni bilo časa ali pa so jih odlagale in so šla sredstva za te projekte za prve blažitve krize  Po vsebini Next Generation EU pomeni, da se denar ponovno in bolj intenzivno namenja za trajnostni razvoj, digitalizacijo, znanost, zaposlovanje .  Novo pa je bistveno povečanje vlaganj v zdravstvene sistem v članicah.

Za tiste, ki imajo radi grafe, je tule prikaz Next Generation EU, tako kot ga v predstavitvah prikazuje Komisija EU:

Next_2

Kot vidite, so tile stebri tako široko zastavljeni, da po vsebini ne bi smelo biti teme, ki se je ne bi dalo spraviti noter.  Vendar, ali smo kot družba in država dovolj ekonomsko pismeni za tale ukrep? Z drugimi besedami, za kaj bi tole porabili. Bi rekla, da je na strokovnem nivoju čisto zadosti pismenosti, kako je pa z državno administrativno odprtostjo do te pismenosti….? Tu ima vsak, ki so se mu službene poti že kdaj prekrižale z ljudmi iz ministrstev drugačno izkušnjo, se pa neredko zazna frustriranost državnih uradnikov, ker je preveč okopavanja lastnega vrtička, ne vidi pa se niti do tega, kaj počnejo v sosednji pisarni. S takim pristopom bo imela država težave pri porabi denarja, ki ji je na voljo in če ga ne bo porabila naša država, ga bo katera druga članica.

Imamo namreč tri mesece, za resno pripravo za to, da bo denar v Sloveniji ustrezno porabil. Časa ni. Vsak dan, ko se o tem ne diskutira in ko dobimo samo kako preveč splošno informacijo, je dan, ko se v Sloveniji povečuje negotovost, negotovost pa v gospodarstvo pomeni varčevanje in odloge z novimi zadevami, to pa vse vodi v negotovost ljudi, ki razen jestvin kupujejo bolj malo in imamo krč povpraševanja. Ki je tu.

Tudi EK si je za motivacijo pri tem ukrepu izbrala stavek There is no time to loose (ne gre izgubljati časa) in se seveda asociacija na kultno »no time for loosers ’cause we are the champions« ponuja sama. Morali bi narediti vse, da Slovenija ne bi tule izpadla luzerka. 

V naslednjem delu pa nekaj praktičnih napotkov.

%d bloggers like this: