Počivalškovi ukrepi za “spodbujanje turizma” pomenijo smrt slovenske gostinsko-turistične panoge

Kaj naj si podjetja v gostinsko-turistični panogi, ki jih je korona kriza prizadela zaradi vladnih ukrepov (administrativno zaprtje za obdobje 7 tednov), obetajo od vladnega paketa “pomoči”, kot ga je pripravil pristojni minister Zdravko Počivalšek? Ne prav veliko, razen hitre smrti ali umiranja na obroke, če sodimo po predstavljenih ukrepih. Tako kot v prejšnji krizi se bo končalo z valom stečajev malih in srednjih družinskih podjetij, ki ne morejo servisirati kreditov. In z osebnimi dramami družin in zaposlenih. Ter z razprodajo velikih hotelov.

Gospodarski minister Počivalšek namreč napoveduje (vir: Finance):

  • država bi delodajalcem v turizmu vračala povračila nadomestila delavcem na čakanju do konca leta;

  • pri vračanju delavcev bi bila večja fleksibilnost; torej, to pomeni, da bi ti lahko delali tudi več kot teden dni v mesecu in bi bili delodajalci še vedno upravičeni do povračil nadomestil zanje, razlagajo nekateri sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani (zdaj delodajalec delavce, za katere prejema povračila, lahko pokliče nazaj na delo za največ teden dni);

  • država bi krila določen odstotek plače za skrajšani delovni čas;

  • mali in mikro podjetniki in podjetja v turizmu bi dobili od pet tisoč do 40 tisoč evrov ugodnih posojil prek Slovenskega podjetniškega sklada;

  • država bi oblikovala sklad v skupni vrednosti 16 milijonov evrov, iz katerega bi turistična panoga črpala nepovratna sredstva za lažji zagon. Kot pravi Počivalšek, bi krili stroške obratovanja za gostinsko in nastanitveno dejavnost.

Kot pravi Počivalšek, bo turistična panoga verjetno okrevala okoli pet let.

Edini zares smiselni ukrep v tem paketu je, da vlada nadaljuje s subvencioniranjem plač zaposlenih, ki so na čakanju, do konca leta in da je država bolj fleksibilna glede izvajanja tega ukrepa.

VENDAR: Koliko podjetij (predvsem majhnih in srednjih, MSP) bo zaposlene obdržalo kot zaposlene, če bo efektivna kriza (nizek ali celo ničelni promet) trajal več kot dva meseca? Za podjetja se bolj splača zaposlene odpustiti, plačati zakonske odpravnine, kot pa se zafrkavati z birokracijo oziroma računovodstvom in Fursovimi aplikacijami glede izvajanja ukrepov ob skrajšanem ali fleksibilnem delovnem času. Tem podjetjem se bolj splača zaposlene odpustiti in jih najeti po potrebi za skrajšani delovni čas.

Ugodni krediti? Ne se hecati. Velika večina podjetij v gostinsko-turistični panogi je že prezadolženih, donos v tej dejavnosti je izredno nizek, že velika podjetja majo precejšnje težave pri servisiranju obstoječih kreditov (poglejte si bilance “biserov” iz “turističnega holdinga”!), MSP pa imajo nasploh težave s tem. Kdo bo tem podjetjem – ob siceršnji slabi boniteti in izpadu prihodkov za 2 meseca ter slabim izgledom za naslednja leta (Počivalšek pravi, da celo za 5 let!) – dal dodatne kredite? In zakaj bi prizadeta in prezadolžena podjetja želela dodatne kredite ob tako slabih izgledih?! Kako jih bodo vrnila? Očitno ljudje, ki so to pripravljali, nimajo stika z realnim svetom.

Nepovratna sredstva v višini 16 mio evrov? Še ena oslarija. MSP zaradi prezapletenosti in pomanjkanja usposobljenih kadrov ne morejo do tega denarja. Hkrati pa je tega denarja za “pol naprstnika mlačne vode“. Celotna panoga je v 2019 ustvarila za okrog 800 mio evrov dodane vrednosti – kaj lahko pomaga teh 16 mio evrov nepovratne pomoči, če bo letos upad prometa vsaj 50% (minus 400 mio evrov dodane vrednosti)?! Torej panoga bo letos utrpela najmanj minus 400 mio evrov dodane vrednosti, vlada pa bo pomagala s 16 mio evri nepovratne pomoči?! Kdo se tukaj dela norca iz podjetij v turizmu?!

Minister za gospodarstvo, ki slučajno prihaja prav iz turističnega podjetja, očitno ne razume problema podjetij v panogi, kjer je dolgo časa direktoval. Ključni problem gostinsko-turistične panoge v kriznem in pokriznem obdobju je upad prometa, ker je najprej vlada povsem zaprla to dejavnost za 7 tednov, ker bo sproščanje izjemno počasno in drago (zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov) in ker bodo ljudje zaradi prestrašenosti in negotovosti še nekaj časa manj hodili po lokalih, restavracijah ali šli na dopust. Ključni ukrep je torej v (1) spodbujanju povpraševanja po gostinsko-turističnih storitvah na kratek in srednji rok ob (2) hkratni polni kompenzaciji ključnih stroškov podjetij v tej panogi.

Prvič, to pomeni, da mora država spodbuditi, da bodo slovenski potrošniki čim hitreje in čim večjem obsegu začeli spet trošiti v gostinsko-turističnih objektih. Govorim o trajnejši shemi spodbujanja povpraševanja v obdobju od maja do konca leta, kot semo jo predstavil zadnjič. Potencialno najbolj smiseln ukrep se zdi “turistični voučer” oziroma neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev (t.i. dodatek za dopust), ostali pa na svoj TRR. Pri čemer bi bil ta dodatek namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen. Denimo, da bi vsak zaposlen in upokojenec (ter tudi otroci, dijaki in študenti) dobil skupen dodatek v višini 400 evrov, ki bi jih bilo mogoče »vnovčiti« zgolj pri nakupih v gostinskih in turističnih obratih do denimo konca leta 2020.

Tehnično je to mogoče izvesti prek klasičnih prinosniških “bonov”, prek plačilne kartice s 400 evri limita za vsakega državljana ali prek odprtja računa za vsakega državljana, na katerega bi FURS nakazal 400 evrov, pri čemer bi slednja dva morala biti povezana s fiskalno blagajno, ipd.

Pri 400 evrih na prebivalca bi izplačilo dodatka za dopust pomenilo izdatek proračuna v višini 800 mio evrov. Gre za 800 mio evrov, ki bi se efektivno porabili v Sloveniji in prispevali k efektivni ublažitvi upada slovenskega BDP v letu 2020. 4-članska družina bi bila deležna 1,600 evrov dodatka za dopust. Ker bi družine ob tem seveda trošile še svoj denar, bi bil učinek na BDP še toliko večji.

Teh 800 mio evrov se bo vrnilo nazaj v proračun prek plačanih trošarin, DDV, dohodnine, socialnih prispevkov, morebitnega davka od dobička. Brez te subvencije bo zgolj luknja v proračunu zaradi upada prometa v tej panogi za najmanj 50%, hkrati bo proračun moral plačevati nadomestila za brezposelnost in za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje brezposelnih,  s subvencijo pa se bo ta vrnila nazaj v proračun in bo učinek zaradi dodatnega trošenja lastnega denarja na BDP in proračun bistveno višji, kot bi bil brez tega.

In drugič, polna kompenzacija ključnih stroškov podjetij v gostinsko-turistični panogi pomeni, da vlada do konca leta krije bodisi (a) stroške zaposlenih na čakanju, bodisi (b) vse prispevke zaposlenih, ki delajo (ZPIZ) na eni strani in na drugi strani (c) del fiksnih stroškov podjetij (najemnine, elektrika, telekomunikacija, komunalne storitve) v odstotku zmanjšanja prometa letos glede na isto obdobje lani. Hkrati bi moral odlog plačila kreditov (glavnice in obresti) veljati AVTOMATSKO za obdobje enega leta za vsa podjetja v tej panogi, razen za tiste, ki tega izrecno nočejo.

Pri teh ukrepih resnično ne gre za nikakršno raketno ali jedrsko znanost, gre zgolj za razumevanje problema in da si nekdo vzame čas četrt ali pol ure, da vrže v excel nekaj podatkov in preračuna učinke. In preračuna dva scenarija:

  1. Kaj bo z BDP, proračunom in zaposlenostjo v gostinsko-turistični panogi brez RESNEGA državnega ukrepanja, in
  2. In kaj bo z BDP, proračunom in zaposlenostjo ob RESNEM ukrepanju.

To pa uradniki na MGRT menda ja znajo narediti. Le nekdo jim mora to naročiti.

One response

  1. Samo kaj, ko je Lahovnik danes čivkal, da so tujci pri gradnji bistveno cenejši. Še stroka ni enotna (verjetno bi se našel še kakšna boljša beseda), kaj šele politiki, ki si vzamejo čas za prijatelje in odplačila dolgov …

%d bloggers like this: