Standardizirani pan-evropski testi za COVID-19

Daniel Gros, ki je sicer dokaj “nemški” v svojih pogledih na ekonomske politike, ima tokrat zelo dober predlog. Predlaga, da se na ravni EU izvedejo pan-evropski testi za COVID-19, ki bodo standardizirani in izvedeni na reprezentativnih vzorcih gospodinjstev. Le na ta način je mogoče ugotoviti, kako razširjen je koromavirus in kakšne učinke ima.

The numbers of infected, those in hospital care and those who have died are known with reasonable accuracy.  But little is known about the prevalence of the virus today. Many of those infected show no symptoms (so-called asymptomatic cases).  They are not counted in the official figures.  Many with light symptoms, which make it likely – but not certain – that infection with the coronavirus has occurred, are not tested today because not enough test kits exist (and qualified personnel to implement them are scarce as well). They also do not appear in the statistics.  This means that it is not possible to know whether there is still time to implement a suppression strategy.  Scientist must hedge their advice as they do not have a good picture of the situation.

Unless something is done rapidly, the problem will persist and prolong policy uncertainty. Later it will also make agreement on an exit strategy impossible.  The European economy will only be able to function fully again when border controls are lifted.  But his can happen only if there are reliable cross-country data on the number of infected (and maybe those already immune).

Nadaljujte z branjem

Finančni učinki protikoronskega zakona na gospodarstvo, zaposlene in proračun

Bine Kordež

Zaustavitev velikega dela gospodarske aktivnosti zaradi korona virusa bo imela seveda ogromne posledice na poslovanje vseh gospodarskih subjektov, njihove rezultate ter seveda posledično na vse zaposlene ne glede na status zaposlitve. S predlaganim “megazakonom” za omilitev njenih posledic, namerava država v pomembnem obsegu nadomestiti pričakovan izpad dodane vrednosti v gospodarstvu. Čeprav so prisotni očitki, da se pomaga predvsem podjetniškemu sektorju, se bo ta pomoč v bistvu odrazila v prejemkih ljudi in bolj ko bomo sanirali položaj v podjetjih, manj bo potrebe po sanaciji položaja v ostalih segmentih družbe.

Kakšne so predlagane rešitve in kaj se bo še spreminjalo do sprejetja zakona, se veliko piše. Zato bom sam predstavil predvsem nekaj konkretnih izračunov, kako bi trenutne predlagane zakonske rešitve vplivale na položaj gospodarskih družb in njihovih zaposlenih.

Nadaljujte z branjem

Kako dobra je ocena števila okuženih s COVID-19 na podlagi števila hospitaliziranih?

Kolega Dule Sedej je svoj (dober) komentar pod mojim postom glede nezanesljivosti podatkov, pridobljenimi s testi, končal z vprašanjem:

“…ali pa nam dovolj pove že trend prihajanja bolnikov v bolnišnice s pozitivnim testom?”

Seveda bi nam ta informacija zelo koristila v tem času akutnega pomanjkanja informacij o stopnji razširjenosti okužbe s koronavirusom. Vendar pa nam na žalost ta informacija, ki sledi iz števila hospitaliziranih ne pove dovolj, saj na ta način dobimo informacijo o “dejanskem” številu okuženih s približno 10-dnevno zamudo (čas inkubacije 5.2 dni, čas do hospitalizacije 5 dni). Pa še zanesti se moramo na predpostavko, da je stopnja hospitalizacije denimo nekje v intervalu 15 do 20%.

Spodnja slika kaže projekcijo števila okuženih (rumena linija) na podlagi števila hospitaliziranih z 10-dnevnim zamikom (do 21.3.) ob predpostavki stopnje hospitalizacije 15%. Za naprej pa sem v projekciji (modra linija) uporabil predpostavko enakega trenda kot pri ugotovljenem številu okužb s testi (kar je zelo močna predpostavka!).

COVID-4

Nadaljujte z branjem