Procikličnost modela proizvodne vrzeli, ki ekonomsko in politično dezintegrira EU

Heimberger in Kapeller sta v raziskavi, objavljeni leta 2017, dobro prikazala škodljivost modela proizvodne vrzeli (output gapa), ki je prek izračuna strukturnega salda proračuna osnova za oblikovanje fiskalnih politik v evro območju. Pokažeta, da je model proizvodne vrzeli procikličen po svoji naravi (za neekonomiste: neka politika je prociklična, kadar dodatno spodbuja obstoječo gospodarsko dinamiko – v času konjunkture jo še intenzivira, v času krize pa le-to še poglablja. Fiskalna in monetarna politika bi v osnovi morale biti kontraciklične in ne prociklične).

Njune ocene škodljivosti te metodologije pa gredo še korak naprej od zgolj ugotovitev napačnih (negativnih) učinkov modela na oblikovanje kratkoročnih fiskalnih politik, saj pokažeta, da ima model tudi dolgoročne negativne učinke na razvoj.

https://pbs.twimg.com/media/D5ZBnpqWwAARgsw.png

Heimberger in Kapeller ilustrirata 4 ključne učinke tega osrednjega modela ekonomskih politik v evro območju:

  1. pred krizo so ocene potencialnega outputa spodbujale presežno zasebno zadolževanje, nepremičnnske balone in makroekonomska neravnotežja;
  2. v času recesije zatem pa so bile ocene potencialnega outputa revidirane navzdol, kar je zaradi ocene manjše proizvodne vrzeli, kot je bila dejanska, še dodatno spodbujalo fiskalno konsolidacijo in poglabljalo krizo;
  3. ta model spodbuja ohranjanje obstoječega razvojnega vzorca;
  4. model države zaklepa v obstoječo trajektorijo dolga, iz katere se zaradi vpliva modelskih ocen na fiskalno politiko ne morejo izviti, kar poglablja strukturno polarizacijo (divergenco) med centrom in periferijo evrskega območja.

Vir: Heimberger in Kapeller (2017)

%d bloggers like this: