Učinkovit odgovor Yanisa Varoufakisa Donaldu Tusku. Ko je return boljši od servisa…

Jasmina Držanič

Deležniki, tveganja in financiranje

Ko smo v prvem delu ugotavljali, česa ni v programu in ni niti v politiki razvoja in kako ta manko opredeluje vse skupaj in ko smo v drugem delu navedli nekaj »obrtniških« zadev, ki jih je potrebno dodatno pojasniti, gremo na koncu še na to, kdo bo tole izvajal in kako je opremljen….

Začnimo pri deležnikih projekta. Sama shema udeležencev v projektu v času gradnje in po njenem izteku ni ne najbolj komplicirana in niti najbolj preprosta. Oziroma, je v času po izgradnji vseeno preveč poenostavljeno narisana. Pri Deloittu so pozabili navesti, da je potrebno Evropski komisiji poročati o porabi nepovratnih sredstev, prav tako pa je to poročanje sestavni del kreditnega odnosa. Vseeno pa se mi zdi, da tekst investicijskega programa zanemarja kompleksnost operacij okoli 2TDK. Tako pri tistem, da bo SŽ-Infrastruktura (ker je tako navedeno že v zakonu o izgradnji drugega tira) del uporabnine za železnico nakazal 2TDK, tekst govori samo o tem, da bo sklenjen service lean agrrement (SLA).

Nadaljujte z branjem→

… za tiste, ki nategnejo ljudi s slabo domišljenimi populističnimi konstrukti.

Treba je priznati, Donaldu Tusku je predmetna izjava dobro uspela. In lepo razvnela britanske poslance.

Jasmina Držanič

»Obrtniške« teme dokumenta in zakaj se 55 milijonov EUR ne upošteva, pa kako se 24,6 milijonov EUR izgubi v tekstu, pa kako ni pojasnil o 966 milijonih EUR…

Po tem, ko sem v prejšnjem tekstu opredelila konstitutivni manko investicijskega programa, tule navajam tisto, kar čisto »obrtniško« ni do konca pojasnjeno. In kar, če nihče drug, vpraša financer. Oziroma navajam tisti sklop vprašanj, ki bi jih vprašali pri celoviti bančni presoji zadeve (torej v tistem delu, ko se iščejo pojasnila od tistega, ki je vložil vlogo za kredit).

Nadaljujte z branjem→

Celo magazin Forbes to pravi. Konzervativna vladajoča sekta znižuje davke premožnim tudi, kadar je to iz makroekonomskega vidika povsem nepotrebno in škodljivo in ko si tudi premožni in menedžerji tega ne želijo:

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oz. javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj “optimistične” kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance (MF). Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na MF bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam sem pa odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene.

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (sicer že jeseni 2017). Ob predstavitvi lanskih rezultatov so predstavniki MF izpostavili dve ključni postavki, ki sta vplivali na toliko boljši rezultat.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Konstitutivni manko in posledice

Spadam med tiste, ki sploh ne dvomijo o nujnosti investicij v železnice. Tudi so mi zahtevne zadeve vedno dvignile motivacijo. V zadnih 20 letih sem prebrala ogromno investicijskih programov (nekje pri 500 sem nehala šteti) in bi rekla, da nekaj malega na to temo znam. Nedavno tega sem zapisala, da priprava investicijske dokumentacije in vodenje investicije vendarle ni raketna znanost. Vztrajam pri tej trditvi, vsekakor pa po tem, odkar je postal investicijski program za drugi tir na odseku Koper – Divača, javna zadeva, iščem ustrezne besede za definiranje tega, kako se v Sloveniji v tem stoletju lotevajo večjih investicij.

Med branjem dokumenta sem se mnogokrat nejeverno vprašala: »A TOLE je vlada sprejela?« in iskala razloge, zakaj so sprejeli tak dokument. In razen argumenta, »da je bilo nekaj treba sprejeti za to, da se lahko nadaljujejo pogovori s financerji in da se sporoča, da se dela na tem, bomo  potem sproti dopolnjevali…« druge razlage nisem našla.

Tudi mi je do neke mere razumljiva odločitev ministrice za infrastrukturo, da je dala v sprejemanje takle dokument, ker je med tehtanjem ali sprejemati nekaj, kar ima nedoslednosti/luknje (in tvegati, da jih bo budno strokovno oko vseeno opazilo) in povedati po resnici, da manjka ena masa podatkov za to, da bi lahko bolj kvalitetno presojali in da bi za to maso podatkov potrebovali še nekaj časa, izbrala sprejemanje nečesa, kar je daleč od tega, da bi bilo dobro. Bolje vsaj nekaj kot nič… Toda, po drugi strani, dokument je vlada sprejela, roke so šle gor in sedaj morajo vsi, ki so dali roko gor, živeti s tem.

Nadaljujte z branjem→

• Elizabeth Warren Does Teddy Roosevelt – Paul Krugman
• Simplified Distributional National Accounts – Piketty, Saez, Zucman
• No correlation between top tax rates and growth rates – Jared Bernstein
• Do We Even Know If the Gig Economy Is Growing? – Tim Taylor
• Beyond Okun’s law: Introducing labour market flows – Lim, Dixon & van Ours
• What goes up must come down: modelling the mortgage cycle – Bank Underground
• Why Washington Should Worry Less About the Deficit – Furman and Summers
• What it is like to be a female economist – MarketPlace
• The Sum of Some Global Fears – Paul Krugman
• China: Mao Strikes Back – Cecchetti & Schoenholtz
• What’s the Big Story Today? – Economic Principals
• Has economics failed us? Hardly – Larry Summers
• Yes, There Are Individual Economists Worth Paying Respect to. But Is Economics Worth Paying Respect to? – Brad DeLong
• How prices, incomes, and discrimination affect the ways we use time – VoxEU

Stanko Štrajn

Mediji so obvestili javnost, da je Vlada RS končno sprejela investicijski program (IP) za investicijo v drugi tir Divača – Koper. Ker je iz objavljenih informacij možno razbrati le ocenjeno vrednost investicije v višini 1,2 milijarde evrov, ne pa tudi kako je Deloitte, ki je ta program pripravil, prišel do vrednosti, navedenih v programu, se je v javnosti sprožil plaz ugibanj, sumov, dvomov in bolj ali manj utemeljenih pomislekov o strokovnosti in odgovornosti vodenja trenutno največje slovenske infrastrukturne investicije. V IP je Deloitte sam navedel, da za pravilnost vhodnih podatkov ne prevzema nikakršne odgovornosti, ker je pri pripravi programa upošteval podlage, ki so mu bile na razpolago. Deloitte je torej v naprej izključil svojo odgovornost za pravilnost investicijskega programa, če bi bile morebitne napake v programu posledica napačnih podatkov in ne njegovega nestrokovnega dela.

Nadaljujte z branjem→