Novi davki bodo prvi preizkus za koalicijo

Drago Babič

Problem davkov je bolj zapleten, da se bi ga dalo rešiti z nekaj kozmetičnimi popravki. Sodobne ekonomije vse bolj temeljijo na kapitalu in vse manj na živem delu, informatizacija in robotizacija bo ta trend še zaostrila. Posledica je, da kapital ustvarja vedno večji delež dodane vrednosti na račun živega dela. Vzporedno način ustvarjanja dodane vrednosti postaja vedno bolj kompleksen, tako da se izgublja neposredna povezava med živim delom in prihodkom na trgu, zato je potrebno več arbitrarnega razporejanja dodane vrednosti preko davkov. Delo nekega raziskovalca, profesorja, zdravnika pomembno prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti, vendar je vse manj neposredno tržno merljivo. Temu bi moral slediti tudi davčni sistemi, ki bi morali zajeti vedno večji delež iz davkov na kapital in razbremenjevati delo.

V to vodijo razmišljanja o UTD ali o uvedbi močnih socialnih skladov. Vendar se v realnem življenju to ne dogaja (razen v Skandinaviji in ponekod v Evropi), ker je vpliv lastnikov kapitala na politiko, ki določa davke, izrazito močan. Najlepši primer je Trump, ki je kot glavno nalogo svojega mandata izvedel davčno razbremenitev korporacij, Obamacare, ki koristi predvsem revnim, pa bi ukinil. Zato že bogati lastniki kapitala vedno bolj bogatijo, revnejši pa ob zmanjševanju realnih dohodkov plačujejo večino davkov. Dokazov za to mi ni treba posebej navajati, jih je bilo na tem blogu objavljenih dovolj.

Pri nas večina davkov, tudi posredni davki preko DDV, še vedno sloni na plačah in pokojninah. Pri tem znatno odstopamo od povprečja EU, kar kažejo podatki o davčnih virih, podani v naslednji tabeli.

Tabela: Struktura pobranih davkov v Sloveniji in EU v 2016 (v %)

Struktura davkov

Opomba: Izraženo v % od celotnih pobranih davkov, razen zadnji stolpec v % od BDP.

Vir: Eurostat za leto 2016.

Iz podatkov je jasno, da so pri nas ob nižji skupni davčni obremenitvi v primerjavi z EU  sorazmerno bolj  obremenjene plače s  prispevki  in individualna potrošnja preko DDV, manj pa kapital, tako neposredno z davkom na dobiček podjetij kot posredno preko dohodnine iz dohodkov od kapitala. Kako davčno bolj obremeniti kapital, je stvar inventivnosti, vključitev dohodka iz kapitala v dohodnino je le ena izmed možnosti. Tudi oblikovanje močnega Demografskega sklada je ena izmed rešitev, pri kateri prihodki iz kapitala delno nadomeščajo prispevke za pokojnine. Omejitev oprostitev pri davkih na dobiček podjetij, tako da bi podjetja plačevala najmanj 5% do 10% davka od osnove za dobiček, je  primerna rešitev. Še boljše bi bilo splošno povečanje plač, s čimer bi se izplen dohodnine precej povečal, vendar gre to lahko le vzporedno s povečevanjem produktivnosti. In tukaj je po rasti v zadnjih letih kar nekaj prostora, najmanj za povišanje zakonsko določene minimalne plače za 10%.

Davčno prestrukturiranje preko povečanja stopenj dohodnine v nižjih davčnih razredih ob razbremenitvi višjih razredov, zmanjševanja davčnih olajšav za družine ter povečanja DDV, kot je pred kratkim predlagala zloglasna študija OECD, ne pride v poštev, saj zgreši bistvo – dodatno obremenjuje revnejše in razbremenjuje bogate. Vendar je potrebno pred vsakim dodatnim obremenjevanjem kapitala najprej obdavčiti transakcije z davčnimi oazami, da se prepreči beg kapitala. In to po lastni presoji, ne pa po “priporočilih” EU, saj prihaja šef EK Juncker iz davčne oaze Luxemburg in jasno ščiti svoje. Po moje bi morali uvesti take davščine tudi za države EU, ki delujejo kot davčne oaze – Luksemburg, Ciper, Irska, Malta, tudi Nizozemska, tudi če tvegamo sodni spor na evropskih sodiščih.

Proteste vidnih slovenskih podjetnikov, Boscarola in Akrapoviča, je treba jemati s pridržkom. Razumljivo je, da zagovarjajo svoje interese, vendar jih ne smemo ignorirati, še manj jim takoj popustiti. Nova vlada mora čimprej dati jasen odgovor, kakšne davke namerava uvesti, tudi s konkretnim izračunom, kaj za podjetja to pomeni. Tako bodo podjetniki vedeli, pri čem so. In če bodo še potem grozili z odhodom, naj kar gradijo tovarne v tujini, internacionalizacija naših uspešnih podjetij je zaželena. Vendar to ne bo šlo zlahka. Kam pa bosta šla Boscarol in Akrapovič iskat visoko kvalificirane delavce, varilce in inženirje? V Bosno, Črno goro ali na Ciper, Malto? Lahko gresta na Kitajsko, Boscarol že gradi tam tovarno. Vendar so Kitajci znani po tem, da pravic iz industrijske lastnine ne spoštujejo, izdelke in tehnologije skopirajo in čez nekaj let z dumpinškimi cenami izrinejo dajalca tehnologije iz trga. Celo Nemci pripravljajo poseben zakon, ki bo prepovedal prodajo domačih visokotehnoloških družb, tudi privatnih, Kitajcem. Če pa bosta šla v kakšno državo z razvitim industrijskim okoljem, na primer Italijo (tudi tam je Boscarol že postavil tovarno), bosta plačevala precej višje davke in plače delavcem kot pri nas.

In če bodo še potem grozili z odhodom, naj kar gradijo tovarne v tujini, internacionalizacija naših uspešnih podjetij je zaželena. Vendar to ne bo šlo zlahka. Kam pa bosta šla Boscarol in Akrapovič iskat visoko kvalificirane delavce, varilce in inženirje? V Bosno, Črno goro ali na Ciper, Malto?

Da bosta napravila “double Irish” in tako pred našo davkarijo samo skrila dobičke v tujino, proizvodnjo in vse prednosti domačega podpornega okolja pa zadržala doma, jim je treba z ustrezno zakonodajo za poslovanje z davčnimi oazami močno otežiti, če že ne preprečiti. Poleg tega  bosta s tako potezo v javnosti dobila velik črn madež, najmanj bosta izgubila moralno pravico, da govorita v imenu vseh slovenskih podjetnikov. Postala bosta navadna davčna »šmuglerja«.

Bo pa sprejem nove davčne zakonodaje dober preizkus za novo vlado, ali ima dovolj poguma in moči, da si upa povečati davke na kapital in mu tako nadeti uzde. Ali pa bo kapitalski žrebec vrgel iz sedla vladnega jahača in bomo tako dobili nove volitve.

%d bloggers like this: