Kdo vas gleda, spremlja in kaj vse ve o vas

V bistvu tehnološki velikani o vas vedo skoraj vse. In kadarkoli lahko te informacije prodajo naprej ali pa sami zlorabijo v vašo škodo.

Once your smart devices can talk to you, who else are they talking to? Kashmir Hill and Surya Mattu wanted to find out — so they outfitted Hill’s apartment with 18 different internet-connected devices and built a special router to track how often they contacted their servers and see what they were reporting back. The results were surprising — and more than a little bit creepy. Learn more about what the data from your smart devices reveals about your sleep schedule, TV binges and even your tooth-brushing habits — and how tech companies could use it to target and profile you.

One response

  1. Vsi glavni tehnološki projekti, od Googl-a, Twitter-ja, Facebook-a do vseh glavnih operacijskih sistemov so bili od vsega začetka zasnovani za namen kontrole in ne primarno kot komercialni projekti (čeprav je komercialni del z leti lepo pokril začetno investicijo in zagotovil lep dobiček – absurd je kako je raja preko svojih prihrankov in pokojninskih fondov sfinancirala nadzor nad samo sabo.)

    Zgodba za javnost je, da so se desetine milijard, ki so se v začetku stekale v te projekte in dolga leta pokrivale milijardne izgube, tam praviloma zaradi komercialnih priložnosti in da so bili ključni gonilci razvoja geek-i v kavbojkah in T-shirt-ih in ne gigantski investicijski skladi, ki so zagotovili začetno investicijo in leta vzdrževali ”trg” vrednostnih papirjev teh podjetij.

    Ni slučaj, da imajo tako kitajci kot rusi svoje variante tako Googla kot Facebook-a, do Amazon-a,….(in v zadnjem času pripravljeno on standby celotno separatno strukturo interneta) in da njihova državna operativa deluje na prirejenih variantah Linux-a in domači strojni komunikacijski opremi.

    Ne samo, da vas nadzirajo preko iskalnih izborov in družabnih omrežij, tudi vsi komercialni operacijski sistemi imajo vgrajene back-door-e. Ne samo software, tudi hardware, predvsem komunikacijski in kot je leta 2014 lepo pokazal Kaspersky (analiza na zahodu produciranih diskovnih pogonov), je back-door vgrajen že v strojni opremi (firmware) čisto vseh diskov na trgu. Če bi se slučajno igrali “zasebnost”. Tudi nekomercialne rešitve npr. Open SSl so dobesedno inficirane s tehnološkimi napakami. In potrebna je samo majhna nepazljivost…..

    Se da zagotovit zasebnost? Zelo težko in ogromno je potrebno znati. Varnost je taka kot veriga, njena trdnost je odvisna od najšibkejšega člena. Pomeni, da morate v celoti kontrolirati ves software, hardware in imeti ustrezno oblikovane, izvajane in kontrolirane politike uporabe. Za povprečnega (in ne samo povprečnega) uporabnika, je to praktično nemogoče.

    Eden ključnih protagonistev tega razvoja Scott Mc Neally lastnik Sun-a je pred približno 2 desetletji na vprašanje o zasebnosti odgovoril naslednje:

    “You got no privacy, get over it!”

%d bloggers like this: