Christmas reading

 

Paradoksi republikanske davčne prevare

Trumpov davčni zakon je v prvi vrsti darilo korporacijam in tistim z najvišjimi dohodki in največ premoženja (davek na dedovanje). Denimo pri znižanju stopnje davka na dobiček s 35% na 21% ne pridobijo samo korporacije (ki sicer dobičke itak skrivajo v tujini), ampak predvsem njihovi menedžerji, ki večino plače dobijo v dividendah od podjetja, saj z znižanjem davka ostane več za dividende. Samo znižanje davka na dobiček bo v 10 letih navrtalo v proračun luknjo v višini 1,300 milijard dolarjev. Dodatnih 415 milijard dolarjev luknje v proračunu bo prineslo znižanje pass-through business tax, t.j. zgornje stopnje dohodnine za lastnike podjetij (prek partnerstev ali s.p.-jev),  83 milijard dolarjev pa še znižanje davka na dedovanje.

Toda Trumpov davčni zakon je v prvi vrsti ogromna davčna prevara, saj bo to skupno luknjo v proračunu zaradi davčne reforme v višini 1,800 milijard dolarjev treba nekako zapreti. Zaprli pa jo bodo – kot so republikanski jastrebi že napovedali – tako, da bodo znižali socialne transferje in ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju za revnejše (Medicare, Medicaid, Obamacare).

Vso breskrupuloznost republikanskih senatorjev in kongresnikov v želji zadovoljiti svoje bogate donatorje iz korporativnega sveta pa morda najbolj plastično izraža dejstvo, da imajo republikanci vedno hude težave v proračunu najti letno 800 mio dolarjev za zavarovanje za otroke (CHIP), skupaj 8 milijard v 10 letih, niti najmanjšega problema pa nimajo narediti proračunske luknje v višini 1,800 milijard dolarjev, kadar je treba zadovoljiti svoje bogate donatorje.

Moram reči, da sem vesel, da mi ni treba živeti v ZDA. V deželi zlagane ekonomske svobode – za bogate.

Vesel Božič ali Menedžerji se poščijejo na trickle-down laž

Spodnji tvit je le še eden izmed mnogih empiričnih dokazov, kako lažniva je republikanska trickle-down mantra – da znižanje davkov podjetjem in premožnješim poveča njihove investicije, kar spodbudi gospodarsko rast, to pa nova delovna mesta in porast plač. Znižanje davkov podjetjem in premožnješim je torej v bistvu darilo celotnemu prebivalstvu, mar ne?

No, tudi jaz sem šel enkrat skozi to iluzijo. Predpostavljal sem, da bo znižanje davkov podjetja spodbudilo v nove naložbe in izboljšalo tehnološko intenzivnost našega gospodarstva. In? Davki so šli dol, dobički v nebo, investicije so šle v nebo, vendar v napačno smer (v nepremičnine in prevzeme), in tehnološka intenzivnost našega izvoza je dobro desetletje kasneje še vedno na skoraj enaki ravni kot takrat.

Vesel Božič !

Kdo so dohodkovni zmagovalci krize v Sloveniji?

Bine Kordež

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko v zadnjem času veliko beremo. Na blogu prof. Damijana smo lahko v novembru brali članek o povečevanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalcev v posamezni državi. Če je ta populacija pred štiridesetimi leti prejemala okoli 5 % vseh dohodkov, danes v večini držav prejema med 10 in 15 %, izjemoma tudi 20 % (ZDA, Rusija). V omenjenem tekstu je naveden tudi podatek o povečanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalstva v Sloveniji (povzet po LIS – Luxembourg Income Study Database). Ta odstotek je med primerjanimi državami sicer najnižji, vseeno pa naj bi v obdobju 2007 – 2012 porastel iz 3,3 na 4,2 %. Ta porast je nekoliko presenetljiv glede na znana gibanja, zato sem poskušal zbrati nekaj natančnejših podatkov iz razpoložljivih domačih virov.

Nadaljujte z branjem

Predor Karavanke je okužen s sindromom drugega tira Divača – Koper

Stanko Štrajn

DELO je v petek 15.12.2017 slavnostno objavilo, da bo DARS (ne vemo ali v svojem imenu kot koncesionar po veljavnem zakonu o DARS, ali v imenu in za račun Slovenije po prej veljavnem zakonu o DARS) v naslednji osmih letih za ceno 151 mio evrov zgradil 3,446 m dvopasovne predorske cevi Karavanke, tako da bo skupaj z dobrih 4,000 m, ki jih bo zgradil Avstrijski ASFINAG, predor Karavanke postal del štiripasovne avtocestne povezave med Slovenijo in Avstrijo. Iz pisanja v DELU ni mogoče razbrati, ali je v tej ceni brez DDV upoštevana tudi predorska oprema, še manj pa je mogoče razbrati kakšna je finančna konstrukcija tega projekta, kakšni bodo pogoji za oddajo del, kdo bo lahko oddal veljavno ponudbo, ali bo ta projekt bremenil javni denar in kar je temu podobnih vprašanj, ki mučijo slovenske državljane. DELO nas informira o vsem, razen o bistvenih vprašanjih, ki zanimajo strokovno javnost.

Nadaljujte z branjem

Lahko samo nasilje in katastrofe zmanjšajo veliko neenakost?

Knjiga “The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century ” zgodovinarja Walterja Scheidla pravi, da ja. Scheidel je naredil zgodovinski pregled evolucije neenakosti, od kamene dobe do danes, in pokazal, da so zgolj nasilje (vojne, revolucije) ali katastrofe (kužne bolezni) bile sposobne skozi zgodovino zdecimirati premoženje bogatih in revnejše približati premožnejšim. V miru pa se je neenakost spet močno povečala.

Catastrophies reduce inequality

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: