Kakšne učinke bo imela Trumpova davčna reforma

Republikanska davčna reforma, ki se je v dveh različnih verzijah, brez resne analize predlagateljev, rokohitrsko skotalila skozi oba domova ameriške zakonodajne oblasti (in zgolj z republikanskimi glasovi), je vsaj tako kontroverzna kot prirejanje podatkov Bushevih jurišnikov glede obstoja orožja za množično uničevanje v Iraku. Medtem ko je bilo slednje potrebno za ex ante opravičilo za napad na Irak in za obogatitev Bushevih naftnih, orožarskih in gradbenih prijateljev, pa je namen prve zgolj in samo, da bogatim in korporacijam drastično zniža davke in da posledično opraviči velike reze v socialne izdatke in izdatke za zdravstvo z namenom omilitve velikega proračunskega deficita, ki ga bo davčna reforma ustvarila.

Reforma je izjemno kontroverzna in je podžgala številne polemike med ekonomisti. Njene učinke na gospodarsko rast lahko na kratko zajamemo s spodnjo sliko. Uradne ocene (JCT) ter ocene bolj resnih inštitucij kažejo, da bo učinek na rast minimalen – manj kot za 0.1% pospešitev rasti na letni ravni (pri čemer pa se seveda postavlja vprašanje, čemu sploh davčna reforma, argumentirana s potencialno pospešitvijo gospodarske rasti, če pa je gospodarstvo že v stanju polne zaposlenosti).

Vir: Zach Moller

S strani republikanskih predlagateljev davčne reforme ni bilo nobene resne analize, ki bi davčno reformo spremljala, pač pa so predlagatelji vztrajno ignorirali obe uradni analizi kongresnega (nestrankarskega, čeprav s s strani republikancev postavljenim direktorjem) Joint Committee on Taxation (JCT), ki sta pokazali tri resne težave davčne reforme (1. nadproporcionalna razbremenitev tistih z najvišjimi dohodki in korporacij, 2. minoren vpliv na gospodarsko rast (manj kot 0.1% letno), in 3. veliko povečanje deficita (med 1,000 in 1,400 milijard dolarjev v 10 letih). Ker ni bilo nobene resne analize, so se analiz elotili razni strankarski think-tanki, lobistične organizacije in konzultanske hiše, na koncu pa so se udarili med seboj še ekonomisti. Glede na objave je bila večina ekonomistov do reforme zelo skeptična, pri čemer so bili večinsko mnenja, da davčna reforma ne bo imela nobenega resnega učinka na rast, pač pa bo zgolj še poglobila proračunski deficit in neenakost.

Vendar pa to ne pomeni, da je pri tem šlo za konsenz med ekonomisti. Spodaj je nekaj linkov na aktualno debato (v obratnem kronološkem vrstnem redu). Sami si ustvarite mnenje, komu bolj verjamete.

 

 

3 responses

  1. Da ne omenjam, da je taka davčna reforma vabilo vsem pravim teroristom z vsega sveta. Ameriški Senat, Kongres, Vrhovno sodišče in predsedstvo so zdaj v rokah Republikancev. Ali po domače: “sami norci”. Še en večji terorističen napad, še en velik val “vojne proti terorizmu” kot odgovor nanj in z ZDA je konec. Ob takem predvidenem deficitu brez dvoma.

  2. Eno izmed zadnjih Trumpovih norosti, priznanja Jeruzalema kot prestolnice Izraela si pa tudi ne znam razložiti drugače kot:

    1. Išče glasove judovskih volivcev v ZDA. V celoti je tam po različnih ocenah med 5-8 milijonov judov. Večinoma so liberalci, ker se zavedajo koristi sodobne laične države, ki jih ščiti pred preganjanjem. A ni vrag, da se bo Trump mnogim s tem prikupil.

    2. Dejansko namerno izziva islamski svet in veča napetosti. To bo zvenelo zarotniško, a morda celo pričakuje, da ne rečem upa na kak manjši teroristični napad, ki bi vzel kakih 5, 10 ali več ameriških življenj. Na vrhu njega bi se rad postavil kot veliki, avtoritarni, “saj sem vam rekel” branitelj. To bi mu le koristilo, saj bi njegovi oboževalci vzrok in posledico nemudoma pustili pred vrati kot iztrebek. Torej namerno slabša odnose, celo ogroža red in varnost za politične pike.

%d bloggers like this: