O rekordnem 2016 in izgubljenem desetletju, drugič

Bine Kordež

V prejšnjem tekstu predstavljeni podatki o poslovanju gospodarskih družb Slovenije so seveda samo en delček celotne slike in namen pisanja ni bila neka celovitejša analiza uspešnosti naših podjetij. Z dodatnimi podatki sem želel samo pokazati, da slika o poslovanju najbrž ni tako slaba kot bi lahko zaključili samo iz gibanja dobička (kar je izpostavil AJPES). Gibanja so dejansko ugodnejša, posebno če relativiziramo leti 2007 in 2008, ko so rezultati v pretežni meri temeljili na zadolževanju in dolgoročno niso bili vzdržni. Vsekakor pa tudi drži, da smo v zadnjem desetletju veliko izgubili in ob ustreznejši ekonomski politiki bi bili rezultati lahko pomembno boljši.

Na tem blogu so bile na isti članek izpostavljene določene dileme in mogoče je smiselno, da določene poudarke pogledamo še z nekoliko širšega vidika. Tako še enkrat prikazujem grafikon v katerega sem vključil še dva kazalca uspešnosti ter tudi leti 2007 in 2008. Ožja kot je kategorija spremljanja rezultata, večja so nihanja. Poleg izkaza neto čistega dobička je prikaz neto dobička pred popravki vrednosti naložb vseeno boljši pokazatelj uspešnosti poslovanja (to prikazuje dodatna rdeča črta). Tu se lepo vidi, kako smo v letih 2007 in 2008 dobičke napihnili s prevrednotenim premoženjem (takrat je bil izkazani dobiček višji), kasneje pa so ti popravki dobiček zniževali.

Manj volatilnosti je pri EBITDA (denarnem toku), ki ga moramo gledati kot ostanek prihodkov po pokritju stroškov (materiala, dela). Ta kategorija je danes za podjetja najbolj pomemben podatek, saj mu predstavlja razpoložljiva sredstva. Še manj upada pa je pri gibanju dodane vrednosti kot najpomembnejši kategoriji s stališča ustvarjanja bruto domačega proizvoda Slovenije (podatek pomemben predvsem z makroekonomskega vidika). Z izločitvijo let 2007 in 2008 pri tej kategoriji upada pravzaprav ni bilo, seveda pa smo imeli dolgoletno stagnacijo, kar lahko razumemo tudi kot izgubljen čas. Za občutek oz. primerjavo naj vseeno še enkrat dodam sliko brez omenjenih dveh let in tu se lepo vidijo gibanja, če ne bi bilo pregrevanja tik pred krizo.

Ključno pa je seveda vprašanje, koliko je bilo zaradi upočasnjene rasti vseenoizgubljenega (to je bila osnovna dilema na blogu JPD). Glede tega so pogledi zopet lahko različni. Izhajam iz grafikona teksta o strukturnih reformah, kjer Damijan na primeru gibanja BDP Evropske unije prikazuje potencialno izgubljeno dodano vrednosti (dejanski BDP EU je prikazan s polno rdečo črto, prekinjena pa kaže potencialni BDP). Na tem grafu so za razliko od originalnega grafikona uporabljeni letni podatki in ne kvartalni, kot osnova pa leto 2001 in ne 2008 – a razmerja in rezultati so približno enaki. Prekinjena črta torej prikazuje, kolikšen bi bil sicer BDP, če do krize ne bi prišlo oz. koliko je izgubljenega BDP zaradi tega (prostor med obema črtama).

Pri tem lahko izhajamo iz predpostavke, da je bi bil za EU “ustrezen ali pravi” dolgoročni trend 2 odstotka letne rasti kot jo kaže prekinjena črta, razlika do dejanske pa potencialno izgubljen BDP. Vseeno pa ostaja odprto, kakšen je “pravi” dolgoročni trend. Zgodovinsko so bili vedno gospodarski cikli, časi konjunkture in časi krize in pričakovati, da je lahko vedno samo konjunktura, najbrž ni realno. Mogoče je ustreznejši približek pikčasta črta, ki kaže neko dolgoročno vzdržno rast in po njej je izgubljenega BDP precej manj – kakor je bila po nastopu krize rast sicer nižje, je bila verjetno pred njo previsoka in je to tudi povzročilo njen nastanek.

Ta dilema o višini vzdržne rasti je še toliko bolj prisotna pri Sloveniji, kjer je bila rast do nastopa krize precej višja kot v povprečju Evropske Unije (razvitejše države so vseeno rasle precej počasneje). Menim torej, da ni primerno enostavno ekstrapolirati visoke rasti pred letom 2008, ker ta rast ni imela realnih temeljev. Zato je mogoče pikčasta modra črta bolj realno pričakovana (in s tem nekaj manj potencialno izgubljenega BDP). Ta kaže, kako je bila rast v obdobju 2004-2008 prehitra, kar se je potem odrazilo v še večjem padcu.

Nedvomno je bilo torej v Sloveniji kar precej izgubljenega, koliko, pa bo vedno ostalo dilema (do prekinjene, pikčaste ali kake tretje črte). Na žalost v Sloveniji še vedno nismo naredili neke resne analize, da bi ugotovili dejanske razloge o (pre)počasnem okrevanju gospodarstva po krizi. Na blogu JP Damijana je bil pred kratkim objavljen zelo zanimiv članek v katerem citira odmevno mednarodno analizo o učinku strukturnih reform. Njeni avtorji so proučili ekonomska gibanja za 150 držav za zadnjih 40 let in poskusili ugotoviti, koliko so k izhodu iz krize prispevale uvedene strukturne reforme. Ugotavljajo, da je njihov učinek zelo dolgoročen in v povprečju mogoče kakih 6 % višja rast. Kratkoročno pa kakega učinka na gospodarsko rast nimajo. Tudi za Slovenijo lahko podobno zaključimo, da razlog počasnega okrevanja naše ekonomije ni bil v izostanku strukturnih reform, ki jih politika, mediji pa tudi stroka še danes najraje uporablja kot ključ za rešitev nizke gospodarske rasti. Menim, da njihov izostanek ni bil razlog za počasno okrevanje, prav tako pa bi tudi zagon po letu 2013 težko pripisali neki njihovi uvedbi ali uvajanju.

Kot dodatni argument k potrditvi te teze, bi dodal še en grafikon. Vemo, da med evropskimi državami edino Poljske kriza praktično ni prizadela, kar je lepo razvidno iz prejšnjega grafikona. Zanimivo pa je pogledati strukturo rasti BDP obeh držav in sicer po treh kategorijah: v izvozu, z domačo potrošnjo ter investicijami. Za Slovenijo vemo, da je rast zadnja leta poganjal predvsem izvoz, domača potrošnja je stagnirala oz. nekoliko upadla, investicijska pa je sploh izostala. S črtami so na grafikonu prikazana gibanja na Poljskem, kjer vidimo, da je imel izvoz podobno rast kot pri nas in da smo ves zaostanek naredili na domači potrošnji. Poljaki so jo znali ustrezno spodbujati in rasla je tudi ves čas po letu 2008. Rasti pri investicijah sicer tudi niso imeli, padca pa tudi ne in vse to jim je (edinim v Evropi) prineslo kontinuirano rast.

Takšna gibanja samo potrjujejo ugotovitve iz analize o vplivu strukturnih reform, da je pač potrebno pospeške gospodarske rasti v trenutnih razmerah iskati drugje, s politikami, ki spodbujajo potrošnjo. Tu smo v preteklih letih največ zamudili in ker si tega nočemo priznati (tako politika kot velik del vplivne stroke), še vedno iščemo recepte na napačni strani. K sreči je gospodarstvo našlo svoj prostor, kar se je prelilo v večji optimizem in to vse bolj poganja tudi domačo potrošnjo. Kak odstotek višji ali nižji davek ali popravki zdravstvene/pokojninske reforme (standardni vladni ukrepi) so sicer lahko dobrodošli, a velikega učinka nimajo. Močan generator rasti je namreč vedno domača potrošnja, kar smo pri nas v veliki meri zamudili. Na žalost še danes večina misli, da je to samo potrošnja ne pa tudi, da ima povratni učinek na gospodarsko rast. Da na primer tudi večji izdatki za pokojnine niso samo izdatek za proračun, temveč na drugi strani omogočajo večjo potrošnjo, večjo gospodarsko rast in posledično večje proračunske prilive. Nobena proračunska projekcija na žalost pri oceni odlivov večjih pokojninskih izdatkov ne upošteva tudi oceno dodatnih prilivov iz tega naslova.

20 responses

  1. V prejšnjem prispevku g. Kordeža na to temo sem vprašal, koliko nas je stalo izgubljeno desetletje. Druga izdaja članka sicer bolje ponazarja dinamiko dogajanj v zadnjem desetletju, ampak neke številke na koncu ni videti.
    Zato sem šel na podlagi Eurostatovih podatkov sam preračunavati ta izgubljeni BDP. Naredil sem tudi primerjavo z nekaterimi tranzicijskimi državami, ki so bolje prestale zadnjih enajst let, to je Poljsko, Češko in Slovaško. Za kontrolno sem dodal še celotno evrsko območje. Vzel sem obdobje od l. 2005, torej pred konjukturo v letih 2006-2008 in krizo v letu 2009, do leta 2016, torej 11 let. Upoštevani so dejanski podatki v Eur v tržnih cenah, le pri Sloveniji sem še dodal simulacijo po povprečni letno stopnjo rasti BDP 4% (kar naj bi bila tudi sedaj realna stopnja rasti BDP po izračunih EIPF) in kar je dosegala Češka.
    Evo tabela:
    Država BDP 2005 BDP 2016 v mrd Eur Skupna rast v 11 letih v %
    Evro cona 8.325.757,4 10.740.911,2 29
    Poljska 246.201,3 424.269,1 72
    Češka 109.394 174.412,3 59
    Slovaška 39.348,3 80.958 104
    Slovenija dej. 29.235,4 39.769,1 36
    Slovenija, 4% 29.235,4 46.766,6 60 Razlika od dejanske v 11 letih: 38,5 mrd Eur

    Iz navedenega sledi, da nas je izgubljeno enajstletje dosedaj stalo 38,5 mrd Eur. Če upoštevamo še dejstvo, da smo nepovratno izgubili tudi podoben znesek v prihodnjem enajstletju, saj ne bomo mogli tega zaostanka nadoknaditi kar takoj, lahko sklenemo, da so nas norije nesposobnih vlad in nekaterih gospodarstvenikov v zadnjih enajstih letih stale kar 77 mrd Eur ali okroglo dva enoletna BDP.

    Toliko, da boste upokojenci vedeli, zakaj nimate povprečne pokojnine 1000 evrov in da boste lahko povedali svojim vnukom, kdo jih je grdo prikrajšal za lepšo bodočnost.

    Drago Babič

    • Spoštovani g. Drago Babič

      Mislim, da je vaš komentar vseeno malček preveliko poenostavljanje.
      Vaši podatki ne pokažejo realne rasti BDP. Se pravi ne upoštevajo inflacije oz. nihajočih valut. Če želite pokazati rast BDP-ja morate pokazati realno rast (povečanje v lastni valuti minus inflacija). Po Vaše bi potem Amerika lahko govorila o velikem padcu BDP-ja v Evropi, zaradi manjše vrednosti evra proti dolarju.
      Pa če pogledamo realne podatke o rasti BDP-ja v izbranem obdobju:

      – Poljska in Slovaška sta v tem času v povprečju beležili malenkost manjšo rast od 4%… http://www.tradingeconomics.com/poland/gdp-growth-annual / http://www.tradingeconomics.com/slovakia/gdp-growth-annual

      – Češka pa je v tem času v povprečju beležila “samo” nekaj čez 2% letno rast. http://www.tradingeconomics.com/czech-republic/gdp-growth-annual

      – Evrsko območje je v tem času raslo v povprečju malenkost manj kot 1% na leto http://www.tradingeconomics.com/euro-area/gdp-growth-annual

      Slovenija pa malenkost več, kot 1% http://www.tradingeconomics.com/slovenia/gdp-growth-annual

      (Natančne številke lahko izračunate, jaz sem samo očital iz grafa (2005-2016/povprečje), zato so številke bolj približne).

      Če se Vam bo dalo raziskovati naprej boste lahko ugotovili, da je povprečna rast Slovenije od 1995 do 2005 znašala približno 4%, pa je Evro-območje (pred letom 1999 so verjetno štete pod evro-območje države, ki so se leta 1999 temu območju pridružile) v tem času raslo nekaj pod 2,5%.

      Nekako se pričakuje, da Slovenija dohiteva razvitejše države, kakor se tudi pričakuje, da manj razvite (Poljska, Slovaška, Češka…) dohitevajo Slovenijo. In če je Slovenija v času, ko je veljala za zgodbo o uspehu (95-05) rasla s 4%, območje evra pa nekaj pod 2,5%, potem je težko pričakovati, da bi Slovenija v času, ko območje evra ni dosegalo niti 1% rast, rasla z isto stopnjo (4%), ki je mimogrede celo malenkost višja, kot je bila rast v tistih državah, ki so po produktivnosti/BDP-ju na prebivalca še nižje kot mi.

      Če torej povzamem: Slovenija je v obdobju 05-16 dejansko beležila nižjo rast, kot bi se od nje pričakovalo. Ampak tudi v primeru ustrezne makroekonomske politike bi povprečna rast (še posebej če upoštevamo zunanje pogoje) stežka dosegla 4%. Pa še pogled na to koliko “življenjskega standarda” je izgubljenega v primeru nižje rasti. Če 11 let rasteš 2,5% letno namesto 1% bi imel v primeru enake delitve BDP-ja po 11 letih 17,6% večji standard (plače, pokojnine…), kar je vsekakor precej (veliko), ampak vseeno bolj realno pove o dejanski izgubi kot izračun izgubljenega BDP-ja v milijardah… (77 milijard?).

      Zapis ni bil mišljen kot obramba Slovenske politike, pač pa kot bolj realna ocena potencialne izgube zaradi napačne makroekonomske politike v izbranem obdobju. Da bi Slovenija v tem obdobju beležila 4% letno rast ob vseh zunanjih dejavnikih bi bile verjetno potrebne vrhunske razvojne politike že pred letom 2005 in ne samo ustreznejša makroekonomska politika.

      ps: Samo še kot zanimivost Vam prilagam zanimiv članek, ki ga je BK napisal približno leto in pol nazaj o gibanju BDP v Sloveniji in vzhodnih državah http://kordez.blog.drugisvet.com/2016/01/03/kako-nas-prehitevajo/.

      Lep pozdrav Patrik Trobec

  2. g Trobec,

    Moj vir podatkov je Eurostat (ec.europa.eu/eurostat/data/database), mislim, da bolj uradnega vira od tega za evropske države ni. Upoštevani so tržni podatki, torej je inflacija v te zneske vključena. Ravno tako so tekoče preračunani tečaji drugih valut (pri Češki in Poljski) v Eur, tako da so lahko podatki primerljivi. Ker je bila poanta mojega prikaza primerljivost razvoja Slovenije z nekaterimi drugimi državami, je vprašanje, ali je v podatkih vključena inflacija ali ne, drugotnega pomena. Isti rezultat primerjave boste dobili, če inflacijo odštejete, le pri nekoliko nižjih ali višjih zneskih (odvisno katero osnovno leto za cene vzamete). Še večjo razliko v tempu razvoja dobite, če upoštevate BDP po kupni moči, za kar tudi obstaja baza podatkov. Stvar konvencije.
    Nadalje, smisel mojega izračuna je bil, da prikažem kvantitativno, koliko je bilo manj vredno “izgubljeno desetletje”, o katerem govori avtor članka, v primerjavi s potencialno rastjo BDP. Tudi tu je znesek izražen po tekočih tržnih cenah brez korigiranja za inflacijo, torej bi lahko bil znesek večji ali manjši, v odvisnosti katere bazne cene upoštevamo. Ker izračuna potencialnega BDP po letih za Slovenijo nisem delal, ker je to precej dolgotrajno, sem upošteval kot potencialno rast tako, kot jo je v istem obdobju dosegla Češka. Na ta način sem dobil naekrat dve primerjavi, prvič koliko je Slovenija dejansko izgubila potencialnega BDP v “izgubljenem desetletju” in drugič, koliko je zaostala za Višegrajskimi državami.
    Še enkrat nadalje, kar pa g. Kordež v svojem originalnem članku ni posebej omenjal, če primerjamo obdobje

  3. pred letom 2005 (1995-2004) z obdobjem po letu 2005 (2005-2016), je bilo prvo za Slovenijo precej uspešnejše – skupna rast BDP za 70%, drugo obdobje rast 36%.
    Ali povedano drugače, leta 2005 s bila Slovenija na 87% razvitosti Evrope (tokrat po kupni moči na prebivalca – PPS), leta 2015 pa na 83% kupne moči v EU, kar še enkrat kaže na zaostajanje Slovenije v primerjavi s celotno EU v tem obdobju.
    Take primerjave lahko nizamo po želji, pravi odgovor, “koliko smo izgubili v izgubljenem desetletju” pa bi dal makroekonomski izračun razlike med potencialnim in doseženim BDP v tem obdobju.
    Če kdo tak izračun ima, naj ga prosim pošlje, bomo vsaj res vedeli, kaj smo vse zamudili zaradi napačnih ekonomskih politik, če hočete bolj blago poimenovati to šlamastiko.

    • “Ali povedano drugače, leta 2005 s bila Slovenija na 87% razvitosti Evrope (tokrat po kupni moči na prebivalca – PPS), leta 2015 pa na 83% kupne moči v EU, kar še enkrat kaže na zaostajanje Slovenije v primerjavi s celotno EU v tem obdobju.”
      To drži, ostalo pač ne! Nikoli se pač rast BDP-ja ne meri glede na tekoče izračunani tečaj. Potemtakem je Amerika recimo v letih 2014 – 2016 npr. zrasla za 5%, Nemčija pa padla za cca. 30%… Uff, kako to, da je Nemčija imela tak padec BDP-ja… Ja pač leta 2014 njen BDP množiš z 1,5, leta 2016 pa z 1,08 (v dolarjih)… Zakaj potem pravijo, da je Poljska bila brez krize. Po krizi je njen zlot devalviral skoraj za 40%, pa se to ni štelo kot padec BDP-ja za 30% na Poljskem (leto 07/09), ker je pač v evrih BDP bil toliko manjši… Tudi padec funta je bil skoraj tretjinski proti evru po krizi, pa zato nismo govorili o tolikšnem padcu BDP-ja v VB!

      NE NASPROTUJEM DEJSTVU, DA JE SLOVENIJA V LETIH 2005-2016 DELALA SLABO, AMPAK VAŠ IZRAČUN JE POPOLNOMA NEPRIMEREN.

      Nenazadnje ste tudi 4% (potencialno) rast prikazali kot izračun brez upoštevanja inflacije, pa za leto 2005 niste vzeli BDP v cenah 2016, četudi bi ironično realna rast 4% dala še večji BDP v letu 2016, kot ste ga “izračunali” vi.

      SE PRAVI ČEŠKA NI RASLA S 4% RASTJO V LETIH 2005-2016… Tudi sam bi morda želel izračun o katerem govorite, sicer pa lahko izračun od leta 1995 pa do leta 2014, vidite na prvem grafu od Kordeževega članka kjer vam kaže indeks BDP-ja (100 je leto 1995). Tudi tukaj lahko približno očitate, da je realni BDP na Češkem od leta 2005 do leta 2014 zrasel za 17,8% (163,1/”na oko”130), Slovenski pa za cca. 11% (159,9/” na oko 144″)! Kar je tudi v razmerju popolnoma drugače kot kažejo Vaši podatki.

      Lep pozdrav Patrik Trobec

    • Spoštovani g. Babič

      Prej sem komentiral preko telefona, zato nisem mogel odpreti tabele od Eurostata. Prav tako sem podatke glede na vpliv valute povedal bolj na pamet, zato Vam sedaj prilagam nekaj zanimivosti direktno iz Eurostata. Najprej glede rasti: Podatki so iz tabele, ki neposredno pokaže realno gospodarsko rast: http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00115&plugin=1

      In če izračunate gospodarsko rast na Češkem (1,069*1,055*…*1,024 = 1,248), dobite 24,8% dvig BDP-ja v tem obdobju. Kar da v povprečju 2% rast vsako leto (1,02^11=1,243).

      Slovenija je v tem času BDP povečala za (1,057*…*1,025=1,14) 14%. To je na letni ravni 1,2% gospodarska rast (1,012^11=1,14).

      Če bi torej Slovenija vsako leto v povprečju rasla 0,8% VEČ, bi bil dvig BDP-ja enak kot na Češkem. (24,3%).

      Če pa bi Slovenija rasla realno po 4% stopnji bi Slovenija svoj BDP povečala za 54%, Češka pa za 24,8%

      Zakaj torej takšna razlika med odčitanjem iz tabele BDP-jev in odčitanjem iz tabele rasti BDP-ja, glede na to, da naj bi bilo upoštevanje inflacije ali neupoštevanje za primerjavo med dvema državama nevtralno? Najlažje Vam to pokažem na primeru držav z različnimi valutami:

      Poljska 2008: 388.182,3,
      2009: 317.082,9 (-18,3%)
      rast BDP v letu 2009: +2,8%
      rast BDP v PPP +1,2%

      To pomeni, da nam rast BDP-ja v neki tuji valuti ne pove niti kolikšna je bila rast BDP, niti to koliko se je dvignil BDP v pariateti kupne moči…
      In če bi nekdo pogledal samo podatka za leto 2008 in 2009 bi ocenil, da je „izgubljeno“ leto odvzelo Poljski za 18,3% BDP, in da bi Poljska morala beležiti vsaj 12,5% večjo rast BDP-ja da bi „padla enako kot EU“, četudi je Poljska EDINA v EU, ki je leta 2009 dvignila svoj BDP.

      SKRATKA: Podatek o GDP (current prices) ne more na noben način služiti za ocenjevanje rasti oz. potencialno izgubljene rasti. Slovaška je denimo v enem samcatem letu svoj BDP v evrih povečala za 23,5%, (iz 45.530,2 na 56.241,6), pa to ni bila posledica realne rasti, niti rasti brez upoštavanja inflacije, pač pa PODCENJENE VALUTE leta 2006! Velika Britanija je denimo od leta 2007 do leta 2009 izgubila kar 23,8%, pa to ne pove nič o padcu BDP-ja, niti o padcu/rasti življenjskega standarda. Evrsko območje je denimo leta 2014 imel svoj BDP velik 13.449,4 milijarde USD, leta 2015 pa 11.602,4 mlrd USD (-13,7%), ZDA pa so ga povečale iz 17.393,1 na 18.036,65 pa to ne pove NIČ o tem kdo je imel boljšo rast, čeprav bi območje evra po Vaše lahko govorilo o izgubljenem „potencialnem“ BDP-ju v vrednosti 17,4% napram ZDA.

      Namen mojega komentarja je bil samo opozorilo, da je Vaš način merjenja „izgubljenega destletja“ popolnoma neprimeren. Z Vašim načelnim stališčem o nesposobnih vladah, ki so nam ga zakuhale od JJ-ja naprej se popolnoma strinjam. Prav tako se strinjam, da so bile Drnovškove vlade sposobnejše in stabilnejše. Produktivno dohitevanje se je dejansko že za časa prve JJ vlade upočasnilo/ustavilo itd.

      Vseeno pa ostaja vprašanje: Ali lahko na podlagi teh podatkov sklepamo, da je naša „izgubljena rast“ 4%, če sem Vam pokazal, da je bila rast Češke realno 2% (če ne upoštevate popoloma nepomembnih podatkov o GDP current prices, ki so v veliki meri posledica podcenjenih valut iz leta 2005 in nam NIČESAR ne povedo o rasti/padcu BDP-ja ali življenskega standarda)? Oz. Če upoštevate, da je bila realna rast Slovenije od leta 1995 do 2005 okoli 4%, pa je naše največje tržišče raslo enkrat hitreje kot v času 2005-2016.

      Še vedno ostaja dejstvo, da bi Slovenija v primeru 4% rasti svoj BDP povečala za 54% (ga je pa za 14%), Češka pa za 24,8%… (Euro-area19 pa za 9,7%).

      Aja… Mimogrede: Poljska je v tem obdobju BDP povečala za 50,2% (rast 3,8), Slovaška pa za 47% (rast 3,6)! Nesporno bi torej za 4% rast potrebovali povprečno letno rast višjo kot sta jo imeli Poljska in Slovaška (ne glede na precejšen BUM njunih BDP-jev v evrih v letih 05-08 zaradi večjega zaupanja v prej podcenjene valute – mimogrede Slovaška je vmes prevzela tudi evro in kljub še vedno visoki rasti se je BDP v evrih dvigoval počasneje kot prej, pa zaradi tega niso imeli počasnejšega napredka v življenjskem standardu oz. v rasti BDP.)

      Za konec pa še vedno ostaja pomembno vprašanje: Koliko bi lahko rasel naš BDP v letih 2005-2016 če bi bila makroekonomska politika pravilna/pravilnejša? Samo nekaj razmislekov:

      (najlažje za razlaganje in razmišljanje o „izgubi“ uporabimo 2. graf na tej povezavi http://kordez.blog.drugisvet.com/2016/12/18/smo-ze-ujeli-leto-2008/, ki govori prav o obdobju 2005-2016 🙂

      1.) Najprej lahko na grafu o rasti BDP po komponentah opazite investicijsko pretiravanje oz. produkcijo „na zalogo“ (rdeča/modra črta)… To je pred krizo generiralo skoraj polovico povečanja BDP, četudi naj bi investicije v strukturi BDP znašale samo kako desetino. Žal so tovrstni dogodki bili povezani s precejšnim zadolževanjem v tujini (velika rast bruto in neto zunanjega dolga https://www.bsi.si/financni-podatki-r.asp?MapaId=296 BRUTO DOLG 2004: 15,4 milijarde, 2008: 40,4 milijarde, NETO DOLG: 2004: -0,9 milijarde (presežek), 2008:13,1 milijarde)! Kot zanimivost lahko opazite, da je NETO dolg danes celo OPAZNO MANJŠI, KOT LETA 2008 (9,4 mlrd.), četudi se je dolg države precej povečal (še več se je dolg ostalega sektorja do tujine zmanjšal (predvsem bank).
      SKRATKA: stranski učinek tovrstne „napihnjene rasti“ je bilo prezadolženo gospodarstvo v času nastopa krize in zagotovo je bilo ravnanje gospodarstva po letu 2009 drugačnejše kot bi bilo, če takega napihovanja nebi bilo.
      2.) Ko smo vstopili v krizo so se investicije precej zmanjšale, medtem ko je izvoz hitro okreval, potrošnja države in prebivalstva pa sta se do nastopa 2. krize celo malček povečevala in če ne upoštevamo učinka investicij je bil BDP že na začetku leta 2011 večji od predkriznega obdobja.
      3.) Nato prideta 2 šoka: Eden od zunaj in (ŠE VEČJI!!!) od znotraj. 1. šok je prišel iz Evrope. Dvig obrestne mere ECB in javnofinančna konsolidacija. Takrat je cela Evropa ponovno zapadla v krizo in to izključno zaradi LASTNE NAPAKE (obrestna mera, austerity), ZDA še kihnile niso. Napako EU lahko vidimo v stagniranju izvoza nekje od konca 2011 pa do začetka 2013, ampak SAMO STAGNIRANJU! Nam pa je rast močno padla. Krivdo lahko pripišemo Janševemu ZUJF-u, ki je (glej graf) še bolj stisnil investicije ter v padec pognal potrošnjo države in prebivalstva. Zaradi tega smo izgubili rast, ki je odvisna od domačega povpraševanja.
      4.) Potem pa se je izvoz pospešil, ostale komponente pa so bile na meji majhne rasti oz. stagnacije.
      5.) Sedaj pa se postopoma rast normalizira (sodeč po zadnjem poročilo EIPF manjka samo še rast povpraševanja po storitvah)!

      Kaj smo torej izgubili?

      Glede na to, da so Slovenska gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU, hkrati pa se vsako leto povečajo depoziti bolj kot krediti je jasno, da smo potencialno rasti izgubili pri trošenju gospodinjstev (možnost za trošenje smo imeli). Najbolj je tovrstno komponento prizadel ZUJF, ki je tudi dobro stoječim gospodinjstvom pognal strah v kosti.
      INVESTICIJE: Država nebi smela dovoliti tolkšnega padca investicij. Dobro bi bilo rešiti eno od treh velikih gradbenih podjetij (Primorje?) in zagnati določene infrastrukturne naložbe, ki bi povečale BDP na kratki rok in seveda dolgoročno. Tu bi se država lahko poslužila podjetja kot je DARS, saj se dolg DARS-a ne šteje med javni dolg (o tem je Dr. Damijan že pisal v povezavi z 2. tirom). Prav tako bi lahko izgradili hidroelektrarne na reki Savi, črpalne hidroelektrarne in namesto TEŠ 6 denimo konkurenčnejši NEK2 (v sodelovanju s tujimi partnerji?).
      Zadnja stvar pa je povezana z EU: Kljub temu, da ste Vi načeloma v preteklih komentarjih zagovarjali evro, nam empirične študije kažejo na negativen vpliv evra. Ne pozabimo, da so Čehi in Poljaki po krizi v hipu z devalvacijo (krona preko 20%, zlot skoraj 40%) postali konkurenčnejši/cenejši. Prav tako je njihova inflacija v povprečju bila nekoliko večja, kar je za čas krize povpraševanja nedvomno dobro. Slovenija je zaradi EU/evra dobila možnost nerazumnega zadolževanja v tujini, inflacija je prehitevala inflacijo v Evroobmočju, s čimer smo izgubljali konkurenčnost, hkrati pa se nismo mogli hipoma odzvati z devalvacijo leta 2009. To je edina stvar, ki bi na kratki rok lahko še bolj pospešila izvoz.
      Verjetno je bilo nekaj rezerve tudi na fiskalni strani… Recimo znižanje davka na dohodek pravnih oseb ni prineslo niti 0,1% rasti, usmeritev tega izgubljenega prihodka (150 milio) v potrošnjo pa bi lahko prinesla cca. 0,5% rast…

      cca. 0,8% večjo povprečno rast smo morda zaradi slabe makroekonomske politike DOMA izgubili (2% namesto 1,2%), večjo izgubo pa bi v danih razmerah lahko pripisovali razvojnim politikam (ne toliko makroekonomskim) in politikam v EU, katera je v tem obdobju rasla dosti počasneje kot v desetletju prej. (pa tudi pridružitev evru lahko štejemo kot napako!)

      ZA KONEC: Samo za konec bi še na kratko o BDP v PPP: To je BDP v kupni moči. Dejasnko je zamimivo, da so nekatere države kljub nižji rasti v tem precej bolj ujele EU, kot druge. Ampak to ne moremo pojasniti z vidika višine rasti, niti z vidika višine rasti v evrih, saj je npr. Poljska v letu ko je BDP v evrih padel za 18,3%, BDP V PPP celo povečala. In zanimivo bi bilo vedeti ali bi recimo Slovenija ob enaki višini rasti BDP lahko imela večji BDP v PPP. Vsekakor pa si zaostanek v dohitevanju ne moremo razlagati s tem, da nismo imeli 4% rasti BDP, ob tem, da je Češka precej ujela BDP V PPP ob precej manjši rasti. Še posebej pa velja, da ne moremo na podlagi razlike med realno rastjo in 4% rastjo v milijardah izražati „potencialno izgubljeni BDP“!

      Lep pozdrav Patrik Trobec

  4. V svojem prispevku seveda nisem računal izgubljenega BDP zaradi potencialno nižje gospodarske rasti kot bi lahko bila. Izračun konkretne številke bo vedno samo neka ocena z zelo širokim razponom, odvisnim predvsem od ciljev in želja pisca, predvsem pa nikoli ne bomo vedeli, kako bi bilo, če bi bilo… Želel sem prikazati samo nekaj opcij in možnih variant, predvsem pa opozoriti na nekaj dejstev:
    – predvsem je vsa ta leta v Evropi prisotna konvergenca, zbliževanja BDP držav in na nekaj daljši rok slabše razvite države rastejo hitreje kot razvitejše,
    – lahko se “pritožujemo”, da imajo v Estoniji, Poljski ali Romuniji hitrejšo rast, a mi imamo hitrejšo kot v Avstriji ali Franciji in dvomim, da Avstrijci zato dajejo Slovenijo za zgled,
    – prav tako ne smemo pričakovati, da bodo vedno samo visoke stopnje rasti – v ekonomiji so vedno cikli in projeciranje konjunkturnih stopenj rasti v neskončnost vsekakor ni prava metoda,
    – v tem smislu sem na grafu tudi prikazoval različne opcije potencialne gospodarske rasti s prekinjenimi črtami, o katerih se lahko vedno “prepiramo” in prepričujemo katera bi bila prava (dva, tri, štiri odstotke?),
    – vsekakor pa se strinjam, da v obdobju reševanja krize nismo vlekli najboljših potez in z ustreznejšo ekonomsko politiko bi mogoče lahko imeli kakih 10 ali tudi nekaj več odstotkov višji nivo BDP oz. višjo rast,
    – največ smo izgubili, ker smo ob ugodnem izvozu zanemarili stimuliranje domače potrošnje, ki prispeva k BDP skoraj dve tretjini – na žalost smo zašli v varčevalno negativno spiralo ter se opirali na učinke strukturnih reform od katerih v teh razmerah pomanjkanja povpraševanja ni prav veliko (o tem prinaša veliko mednarodnih analiz Damijan),
    – ta napačna ekonomska politika se je vodila v obdobju 2008-2013, sedanji vladi v tem smislu veliko ne bi mogli očitati (lahko smo kritični do njenih posameznih potez, a generalno menim, da gredo zadeve kar v pravo smer – hvala bogu večinoma same od sebe, zaradi okolja, prevladujočega optimizma, sposobnosti ljudi in ne zaradi nekih izjemnih ukrepov vlade),
    – no, vseeno pa je dobro pogledati tudi kake takšne številke kot da smo imeli zadnjih 20 let enako realno rast kot Čehi, da je delež BDP za delo (ljudi) v Sloveniji precej večji kot v vzhodnih državah – ali da npr. Japonska že 20 let nima gospodarske rasti in je njen realni BDP danes enak kot leta 1996…

    • Uf, ste me zasuli s podatki, hvala, bom v miru prebral, da bi na koncu izluščil neko številko. Sem pa dobil od prof. Jožeta Mencingerja eno konkretno številko za obdobje od 2010 do danes, ki je preko izračunavanja proizvodne vrzeli izračunal, da je bilo zaostankov za skupno 13 mrd eur oz. eno tretjino letnega BDP.

      • Samo kot zanimivost. Izračun “realne” proizvodne vrzeli je precej težak. Naprimer EU v letu 2007 ni opažala pregrevanja, pač pa dinamično rast, četudi so se krediti povečevali zelo hitro, primanjkljaj plačilne bilance je bil rekorden, skoraj polovico rasti so generirale investicije… In napovedi mednarodnih in domačih institucij so bile zelo optimistične. Ironično pa sedaj EK opaža pregrevanje in nam bo verjetno kmalu začela svetovati da svojo rast zaustavljamo. In to kljub še donedavnemu upadanju kreditov, rekordnemu presežku plačilne bilance, počasnejši rasti plač od produktivnosti in še vedno relativno nizkih investicijah, domačemu povpraševanju in trošenju države. Ampak po njihovo je sedaj rast nad potencialno. Ugledni strokovnjaki precej kritizirajo metodo določanja strukturnega primanjkljaja pri EK (ta temelji na proizvodnji vrzeli), ker lahko zaradi napačnih predstav predlagajo napačno politiko. Oz. kot se je izrazil Mencinger: (citat iz ni čisto točen, ker je iz glave): “Če jih bomo poslušali bomo uničili pozitivne trende.”
        O tem je sicer že pisal Bole http://www.eipf.si/publikacije/gospodarska-gibanja/2016/gospodarska-gibanja-486/potencial-potencialnega-produkta/, pa tudi Dr. Damijan https://damijan.org/2015/12/08/zakaj-je-fiskalno-pravilo-nevarna-igracka/ https://damijan.org/2014/12/08/spet-to-fiskalno-pravilo/ LPPT

  5. Ja, Patrik je lepo razložil težave pri izračunu kumulativne izgube BDP v času krize kot sicer vsoto teoretsko lepo opredeljenih output gapov (razlika med dejanskim in potencialnim BDP), ki pa v praksi naleti na hude metodološke težave. V dobrih časih (konjunktura) potencialni BDP šiba v nebo, v slabih časih pa nato zaradi učinka histereze (in izbranih statističnih metod) nenadoma uplahne bolj, kot je realno.

    No, kljub temu se da pod določenimi predpostavkami narediti neke ocene – v določenem razponu. Moram si vzeti čas in to narediti.

  6. G. Trobec in g. Kordež,

    Vse spoštovanje do vajinega znanja in titul, vendar osnovnega vprašanja, za koliko so nas prikrajšali v zadnjih 11 letih nesposobni voditelji naroda, ki še sedaj vehementno krojijo našo politično sceno in s svojim škodljivim početjem še kar nadaljujejo, niste podali. Še dobro, da se je javil prof. Damijan, da skupaj z prof. Mencingerjem reši ekonomsko stroko pred blamažo, da o takem osnovnem podatku, ki žuli vsakega našega državljana, še posebej pred volitvami, ni v stanju dati pravega odgovora. Se pa obenem opravičujem, če sem kot ekonomski nestrokovnjak koga razburil, vendar izgleda, da je moja provokacija pripomogla k temu, da bomo dobili kakšen uporaben rezultat. Kar veselim se, da bomo spremljali iskrivo debato med vrhunskimi slovenskimi makroekonomisti o tem, koliko smo in zaradi katerih ukrepov in kdo je za to odgovoren, vsi skupaj izgubili. Bo zato izbira na bližnjih volitvah precej lažja.

    S spoštovanjem, Drago Babič

    • Samo na kratko g. Babič. Sam nisem odgovarjal na vprašanje koliko smo izgubili, ampak sem Vas samo opozoril zakaj je Vaš “izračun izgubljenega desetletja” sporen (vi ste kot “potencialno izgubo vzeli rast, ki je bila višja od vseh držav v EU, za primerjavo pa ste vzeli BDP-je, ki ne povedo nič o rasti le teh.) In na podlagi tega ste prišli do nerazumno visoke številke, ki bi terjala 2X višjo rast BDP, kot so jo imeli Čehi in skoraj enako rast, kot smo jo imeli ob drugačnih okoliščinah v tujini.

      Sem pa v zadnjem komentarju opozoril, da tudi preko modela, ki ga uporabljajo “vrhunski strokovnjaki pri Evropski komisiji” ne boste dobili “realno izgubljenega BDP”, po drugi strani pa boste sedanjo rast tretirali kot pregrevanje. Kako boste torej izračunali točno številko, če pa se UMAR in EK za vnaprej zmotita pri napovedovanju (napoved 2014 -2 (EK), -0,8 (UMAR), +3,1 (dejansko).

      Sam sem Vam samo nakazal da morda najlažje pogledate potencialne zgube (tako čez palec), če sledite komponente BDP-ja (potrošnja, investicije, izvoz) in gibanje le teh v povezavi z ukrepi domače politike. In nakazal sem Vam kje bi morda lahko imeli izgube (ZUJF, prevelik padec investicij, morda samo pesimistična retorika (primer JJ) lahko vpliva na drugačno obnašanje ekonomskih subjektov…)!

      Dr. Damijan je v zadnjem komentarju napisal, da se “da pod določenimi predpostavkami narediti neke ocene “… To seveda vsi pozdravljamo!

      ps. Vseeno pa ko boste dobili neko številko g. Babič Vam bo Janez Janša lahko rekel, da je bila pod njim (1. vlada) povprečna rast celo višja, četudi Vam neki drugi podatki (recimo rast kreditov, neto/bruto zunanji dolg/ investicijsko pretiravanje) pokažejo, da je bila tovrstna rast del problema… Po drugi strani Vam bo lahko vlada AB rekla, da je Slovenijo prevzela po velikem padcu in jo obrnila navzgor… Pahorjeva vlada Vam bo lahko pokazala, da je uspela pri postopni rasti potrošnje (četudi na račun nekoliko večjega primanjkljaja)…

      Se pravi Vam “številka” ne bo koristila zato, da vsem pokažete kako nesposobni tepci so in kaj vse so zafurali.

      Poleg tega bi po Vaše skoraj vse vlade v Evropi v letih 2005-2016 obravnavali kot nesposobne, ker v povprečju niso dvignile BDP-ja toliko, kot v letih 1995-2005, kar je bil na primeru Slovenije po vaše izgubljen BDP.

      LPPT

      • G. Trobec,

        G. Trobec,

        V vašem p.s. ste sami navedli bistvo mojih prizadevanj v zvezi z izgubljenim BDP. V današnji politiki in širše v družbi prevladuje manipulacija s ključnimi podatki oziroma ocenami družbenega razvoja, pač kakor komu trenutno paše, tudi vlada po mili volji manipulira z državljani. In strokovnjaki, v našem primeru makroekonomisti, bi morali verodostojno povedati za koliko razvojnega zaostajanja je kdo odgovoren. Gre enostavno za družbeno odgovornost stroke pred javnostjo, ne pa da vse prepuščamo rumenem tisku, strokovnjaki pa samo nizajo, kaj se ne da. Zaenkrat imamo Mencingerjevo številko, čakamo na Damijanovo.
        P.s. : Glede zaostajanja Evrope v istem obdobju pa lahko rečem le to, da to ni bilo nekaj normalnega, ampak je za svetovno finančno krizo tudi nekdo odgovoren, najmanj Wall Street in v Evropi Schaublejeva “austerity” politika, ki se je manifestirala preko Evra kot rušilna in kar bi se tudi lahko približno izračunalo. Vendar o tem kdaj drugič.

  7. Spoštovani g. Babič

    Izračun “izgubljenega” BDP je matematično zelo preprost, problem je v določitvi “prave” gospodarske rasti, če bi bila ekonomska politika Slovenije ustreznejša kot je bila. Mislim, da sva z g. Trobcem vsak na svoj način poskušala prikazati dileme s katerimi se srečujemo pri izračunavanju oz. oceni višine gospodarske rasti, ki bi jo lahko dosegali. Zaradi teh dilem bo “prava” višina vedno vprašljiva in vsak bo zagovarjal svojo.

    Sam sem pač ocenil, da smo trenutno mogoče kakih deset in mogoče še nekaj dodatnih odstotkov od optimalne ravni oz. od ravni, če bi predvsem ne podlegli varčevalni evforiji, ki je povzročila dodatni zastoj.

    Če pa se poigram z matematiko, pa spodaj še enkrat prilagam grafikon, kakšna je bila dejanska rast BDP Slovenije in kako bi se BDP gibal, če bi po letu 2001 imeli npr. 2,5, 3, 3,5 ali 4 odstotno letno rast. Če sprejmemo, da bi bilo 3 % nekako primerno, potem smo danes 15 izpod tega hipotetičnega nivoja, kumulativno pa smo od 2001 izgubili 60 % BDP. Ob samo pol odstotne točke višji rasti, bi bili danes 21 % nižje ter skupaj izgubili 1,2 današnjega letnega BDP. Seveda pa ta izračun velja samo do danes – če ga potegnemo npr. do leta 2025, bi to takrat ob 3 % pričakovani ter od sedaj tudi dejanski rasti skupaj izgubili že 1,9 letnih BDP. Ob 3,5 % rasti do leta 2030 že 4,5 BDP-jev…. To pač kaže na previdnost s temi izračuni in mislim, da je bilo zapisanega in izračunanega kar dovolj (lahko pa vam pošljem tabelo – do 2050).

    P.S.: se opravičujem – grafikona v pripombe ne morem (ali ne znam) priložiti

    • Hvala za odgovor. Tudi jaz se zavedam pomanjkljivosti pri predvidevanju bodočnosti v ekonomiji, pač ekonomija ni fizika. Vendar, če več uglednih strokovnjakov (pri čemer umikam svojo napoved, ker upoštevam vaše in Trobčeve kritike) napove nekaj številk, bo približek blizu realnosti.
      G. Kordež, če prav razumem vaše izračune, bi bila primerna teoretična letna rast BDP 3% in bi tako bila “izguba” BDPja do danes 60% sedanjega, kar znaša približno 24 mrd eur.
      G. Trobec, kakšna pa bi bila vaša ocena?

      • Pozdravljeni g. Babič!

        Se opravičujem za pozen odgovor.

        Najprej bi Vam rad povedal, da si ne upam v številki izraziti ti. „izgubljen BDP“. Poleg tega moje mnenje niti nebi imelo teže proti izračunom uglednih makroekonomistov in vsekakor se veselim morebitnega izračuna Dr. Damijana.

        Pa vseeno samo par besed:

        1.) Debato o potencialno izgubljenem BDP-ju je sprožil Dr. Damijan pod 1. Kordeževim komentarjem, ko je povedal, da izgubljeno desetletje pomeni manjšo rast od potencialne (recimo Japonska je v izgubljenem desetletju beležila pozitivno rast, ampak le ta je bila pod predhodnim trendom) in ne nujno manjši BDP po 10. letih. S tem je predvsem želel poudariti, da kljub Kordeževim podatkom o realno boljši situaciji danes kot pred 10. leti, lahko še vedno govorimo o izgubljenem desetletju, saj je bil realni dvig manjši od pričakovanega oz. potencialnega.
        2.) Ampak kasneje se je debata nekoliko zožila: K potencialno izgubljeni rasti je namreč prispevala globalna kriza, slabo reševanje na ravni EU in slabe poteze domačih subjektov. Ampak kmalu smo prešli samo k (najbolj aktualnemu) ugotavljanju domače krivde. Tu pa je potrebno opozoriti na nekaj podrobnosti: Sama rast BDP-ja v dveh državah (v istem časovnem obdobju) je odvisna od več dejavnikov. Od razvojnih politik do makroekonomskih politik. Trditi, da bi vse države ob enaki makroekonomski politiki beležile enako rast je seveda nerealno… Ampak predvidevam, da je naš namen ugotavljanje izgubljenega potencialnega BDP-ja izključno na podlagi slabših domačih makroekonomskih politikah.
        Torej koliko večji bi bil v Sloveniji BDP, če bi ob globalni krizi, napakah EU politike in enakih razvojnih dejavnikih MAKROEKONOMSKA POLITIKA DOMA BILA USPEŠNEJŠA!
        3.) Pri ugotavljanju tega si težko pomagamo samo s podatki koliko so v istem obdobju rasle nekatere druge države, ampak moramo upoštevati podatke koliko so posamezne makroekonomske odločitve prispevale k padcu oz. rasti BDP. Recimo podatke o fiskalnih multiplikatorjih: Koliko BDP-ja je ustvaril vsak € vložen v investicije, koliko BDP-ja je vzel vsak € odvzet javni porabi itd. Te multiplikatorje računajo mednarodne institucije in vsekakor niso 100%, povejo pa vsekakor precej. Ampak, če je multiplikator vsakega vloženega € v investicije večji, kot multiplikator vsakega vloženega € za plače in pokojnine, potem bi teoretično lahko sklepal, da bi 10% manjše pokojnine in investiranje tega istega denarja za investicije dalo večjo rast BDP. Ampak ali lahko to, da nismo vzeli upokojencem 10% in jih vložili v investicije jemljemo kot potencialno izgubljen BDP? Pa da sva na jasnem: Sam ne mislim, da bi morali revnim upokojencem jemati prihodke, samo opozarjam zakaj je težko napovedati koliko večja bi bila rast ob „optimalni makroekonomski politiki“. Če Vam lahko samo povem kje so bile po mojem realne rezerve za večjo rast (brez ocene koliko):
        – Pahorjeva vlada, je precej dvignila plače javnim uslužbencem ravno na začetku krize. To je povzročilo primanjkljaj ampak tudi večjo rast BDP iz potrošnje prebivalstva, Vseeno pa ugotavljamo, da imajo izdatki za investicije večji multiplikator, kot izdatki za „potrošnjo“, če le ni pri investicijah preveč „uvoženega“ (to je jasno že iz izračuna BDP-ja). Če bi torej Pahorjeva vlada namesto tolikšnega povečanja plač isti denar dala za investicije naj bi ob enakem primanjkljaju generirala večjo rast BDP. Ampak večjo rast BDP bi generirala tudi v primeru večjega primanjkljaja, kateri pa verjetno politično ni bil vzdržen (pa je to, da recimo primanjkljaj ni bil večji potencialno izgubljen BDP?)
        – Janševa vlada je pravzaprav najbolj očitno pokazala negativno makroekonomsko ukrepanje, katero pa je bilo takrat „žegnjano“ s strani mnogih „uglednih“ ekonomistov. Nenazadnje je to politiko ustvarjal bivši direktor UMAR-ja. V tistem času sta dve študiji (Alesina, Reinhart&Rogoff) celo trdili, da je varčevanje pomembno. Harvardski Alesina, je celo trdil, da poveča rast, R&R pa sta trdila, da se rast trajno upočasni, če dolg preseže (magično mejo) 90%… Obe študiji sta bili zavajanje (dokazano). Ampak negativne učinke te (Šušteršič-Janša) politike lahko približno ocenimo na podlagi padca BDP pri potrošnji (države in gospodinjstev) in investicijah. Ta politika je še posebej katastrofalna če upoštevamo, da je bil negativni učinek tako velik, da je pravzaprav komaj kaj vplival na javnofinančno izboljšanje: Res bo statistika pokazala precejšnje izboljšanje, ampak to zaradi enkratnih proračunskih izdatkov leta 2011 in premikom znižanega davka na dobiček v leto 2013 (leta 2012 se je plačalo po „starem“, leta 2013 pa so dobili povrnjeno še za nazaj… torej je bil leta 2013 dvojni izpad prihodkov… še tisti iz leta 2012, ko je bilo še vse vplačano po starem)! Če primanjkljaju leta 2011 odšteješ enkratne izdatke in primanjkljaju leta 2012 prišteješ okoli 150 milijonov iz naslova znižanja davka na dohodek pravnih oseb, ugotoviš da bi bilo po vsej verjetnosti bolje če enostavno nebi naredili NIČ. Proračunski primanjkljaj so pravzaprav obremenili na najmanj efektiven način: Z znižanjem davka na dobiček: Zaradi tega v tistem času ni bilo nič več investicij (če ni povpraševanja ne bo investicij zaradi par % manjše obdavčitve dobička), hkrati pa je isti znesek pobran pri javni porabi realno zmanjšal povpraševanje in s tem BDP. Če torej vlada nebi znižala DDPO in bi hkrati izdatke pustila na višji ravni, bi vsekakor bil padec manjši. Prav tako je potrebno omeniti, da je vlada močno prizadela investicije (katere se z malo kreativnega računovotstva, da hitro izvesti tako, da ne bremenijo neposredno proračuna). Res pa je, da smo imeli v tem času zelo veliko obrestno mero: Ampak velik del krivde preprosto lahko natrpamo JJ, ki je najprej rušil dolgoročno usmerjene reforme vlade BP (prestrašil trge) in potem razglašal bankrot, hkrati pa je Šušteršič duhovičil o tem, da ne bo šel niti evro davkoplačevalskega denarja v banke itd. Največjo krivdo za visoke obrestne mere pa lahko natrpamo ECB… Samo en „Whatever it takes“ je bil dovolj, da so se obveznice skoraj vseh Evro držav spustile na dno (primer Italije). Zakaj je do tega prišlo tako pozno? (Po mojem mnenju zaradi Nemcev, ki so profitirali na račun kaosa, tik preden bi evro crknil, pa so pristali na to možnost – zakaj bi pustili propasti evro, ki jim je prinesel tako moč.)! Malček sem zašel, ampak…
        4.) Ugotovimo lahko, da je (nesporno) varčevalna histerija znižala rast. Tako je naprimer območje evra izključno zaradi lastne krivde prešlo v krizo z dvojnim dnom. Tudi v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ZUJF povzročil močan padec BDP-ja (brez resnega izboljšanja javnih financ). Prav tako lahko na podlagi fiskalnih multiplikaorjev (IMF) ugotovimo, da imajo v krizi investicije v infrastrukturo bistveno večje multiplikatorje, kot v normalnem času, zato bi izvedba le teh povečala gospodarsko rast… Nekaj rezerve je bilo pri preusmerjanju denarja iz porabe z manjšim multiplikatorji k porabi z večjimi multiplikatorji… Tudi znižanje davka na dobiček v času krize povpraševanja je bilo z vidika rasti verjetno najmanj učinkovito orodje za zagon rasti BDP (je pa povečalo primanjkljaj)…
        5.) Poudariti sem predvsem želel, da bi morebitne izračune o izgubljenem BDP-ju na podlagi makroekonomskih politik, lahko delali na podlagi tega, koliko so posamezni ukrepi dodali ali odnesli k BDP-ju, ne samo po tem kolikšno rast smo imeli mi in kolikšno nekateri drugi (vsekakor pa je potrebno pogledati kaj je tujcem poganjalo rast in kaj odžiralo…). Za primer Vam lahko dan Irsko http://blogs.lse.ac.uk/europpblog/2016/02/02/debunking-myths-why-austerity-and-structural-reforms-have-had-little-to-do-with-irelands-economic-recovery/ Irska je varčevala, in kasneje beležila vrhunsko gospodarsko rast… Poenostavljeno bi lahko rekli, da to dokazuje, da varčevanje ne škodi, ampak natančen vpogled v strukturo pokaže drugačno sliko. In tako naprimer povprečna rast Češke, Bangladeša, Kitajske, Irske, Nemčije v obdobju 2005-2016… ne pove nič o tem koliko smo mi naprimer izgubili z ZUJF-om, s (pre)majhnimi investicijami itd. Lahko pa nam veliko pove o potencialno izgubljenem BDP-ju če natančno pogledamo gibanje BDP-ja v vseh državah po strukturi in primerjamo makroekonomske politike v nekih krajših časovnih obdobjih. (Primer: Slovenija nadpovprečno zategne pas, padec BDP-ja je nadpovprečen… Obstaja statistična povezava med varčevanjem in padcem BDP-ja, hkrati pa recimo izjeme kot je Irska pojasnimo z vpogledom v njihovo rast – poleg statistične povezave pa obstaja tudi makroekonomska razlaga vzročnosti zategovanja pasu in padca BDP.)!

        Če torej poenostavim (morda sem malček predaleč zaplaval s tem komentarjem) svoje mnenje:
        K izgubljenemu desetletju je prispevala svetovna kriza, slabo reševanje na ravni evroobmočja in slaba makroekonomska politika doma.
        Primerjava rasti med dvema državama v nekem (daljšem) obdobju sama po sebi ne pove koliko je imela država z nižjo rastjo potenciala, da bi rasla hitreje ob boljši makroekonomski politiki. To lahko ugotovimo šele ob upoštevanju strukture rasti v povezavi z različnimi makroekonomskimi potezami (ob upoštevanju večjega števila držav).
        Ne glede na to lahko na podlagi različnih dejstev ugotovimo, da je Slovenija imela potencial za večjo gospodarsko rast ob optimalnejših makroekonomskih politikah.
        Vseeno pa je pri primerjavi naše rasti z drugimi državami potrebno pogledati tudi druge dejavnike (manj razvite države naj bi rasle hitreje, kakšne razvojne politike uveljavljajo države…)
        EVRO se je na podlagi empiričnih dejstev izkazal za oviro pri razvoju oz. makroekonomski stabilizaciji. Ne smemo zanemariti, da so vzhodne države precej devalvirale valute proti evru in s tem čez noč svoj izvoz naredile konkurenčnejši oz. uvoz dražji. To pa je na kratki rok edina poteza, ki pomaga izvozni komponenti BDP-ja. Hkrati so te države v času deflacijske krize v povprečju ohranjale inflacijo nekoliko višje, kar je za čas krize povpraševanja nedvomno pozitivno.

        Če se torej vrnem na začetek: Kordež Vam je predvsem želel pokazati, da izračun „izgubljenega“ BDP sam po sebi ni težak, če se odločiš kakšna bi morala biti rast. Hkrati je želel pokazati, da se bo „potencialna“ izguba z vsakim letom povečevala, če boste nadaljnjo rast vzeli kot normalno. Leta 2100 bo recimo „izguba“ zaradi manjše rasti v letih 2001-2016 ŠE VEČJA, če boste rast od 2017-2100 vzeli kot normalno. (Če torej predpostavite, da bi BDP v letih 2017-2100 rasel enako, tudi če bi rast v letih 2001-2016 bila višja.)! Dvomim pa, da se je Kordež s projekcijo 3% od leta 2001 neposredno opredelil, da je izguba zaradi slabšega makroekonomskega ukrepanja točno takšna. Zato Vam je tudi predložil različne možnosti (rast 2,5, 3, 3,5, 4…).
        Strinjam pa se z njegovim stališčem: „Sam sem pač ocenil, da smo trenutno mogoče kakih deset in mogoče še nekaj dodatnih odstotkov od optimalne ravni oz. od ravni, če bi predvsem ne podlegli varčevalni evforiji, ki je povzročila dodatni zastoj.“ Sicer pa bi malček čez 10% večji BDP v tem trenutku pomenil v povprečju cca. 2,1% rast od leta 2005, namesto 1,2% kolikor je znašala. In nenazadnje bi to pomenilo celo malček večjo realno rast od Češke, ampak kot sem že omenil, ocen o potencialni rasti ne moremo delati na podlagi neposrednih primerjav z ostalimi državami, pač pa na podlagi tega kar je vzelo „večjo rast“.

        Ps: Opravičujem se za morebitne napake, saj sem komentar napisal bolj na horuk… Želel sem samo pojasniti zakaj sam nebi dal neke številčne ocene o izgubljenem BDP (na podlagi neoptimalne makroekonomske politike). Nenazadnje niti nimam dovolj makroekonomskega znanja za KREDIBILNE ocene, tako da je to potrebno prepustiti strokovnjakom…

        LPPT

  8. Uf, gospod Trobec, to je pa bil izčrpen, skoraj enciklopedičen odgovor, ki razkriva,da ekonomija le ni natančno merljiva znanost, saj na koncu dobimo le opis in ne številko. Ker g. Damijan še računa (očitno bo temeljit), bom poizkušal priti še do g. Veleta Boleta, ki je v osnovi matematik, mogoče bo on izračunal kakšno številko.
    Zaenkrat imamo dve številki (če moje ne upoštevam) za “izgubo” BDP v obdobju 2005 do 2016, od g. Kordeža 26 mrd in od g. Mencingerja 13 mrd, vendar za krajše obdobje od let 2010 do 2016. Sta pa obe impresivni.
    Torej še ni konec tega prispevka, ampak ko dobim odgovor od g. Damijana in g. Boleta, obljubim, da bom nehal težiti.

    • Zdravo!

      Sam Vaše pisanje ne jemljem kot teženje, saj je debata vsekakor zanimiva. Če boste dobili mnenje (oz. številko) od mag. Boleta ga vsekakor z veseljem preberem. Če imate morda vir od Dr. Mencingerja tudi. Bi pa vseeno opozoril, da je (če sem prav razumel) komentar g. Kordeža bolj želel poudariti dejstvo, da matematično izračun ni težak, če se “odločiš” kolikšna bi morala biti rast v nekem obdobju. In pokazal Vam je izračun, če bi upoštevali rast 3% vsako leto od leta 2001 pa do leta 2016. Ta številka se torej ne dotika neposredno tega s čim in na kakšen način smo izgubili BDP (zlasti, če nas zanima samo izgubljen BDP na podlagi slabe makroekonomske politike). Ampak gre bolj za odločitev: “BDP od leta 2001 naj bi rasel toliko in toliko, v tem primeru smo komulativno izgubili toliko in toliko…”! Da ne bo nesporazuma: Sam se strinjam, da bi bilo primerno, da bi Slovenija v tem obdobju rasla npr. 3% (ali več?), ampak vseeno ta ocena na nek način ne govori o tem koliko BDP-ja smo izgubili zaradi slabe makroekonomske politike. Oz. bi lahko kdo zaključil, da smo do krize rasli VELIKO bolje od pričakovanja, po krizi pa slabše (tega, da se je gospodarstvo do krize napihovalo, se pa npr. ne vidi!)
      Prav tako ni omenjeno, ali naj bi 3% rast dosegali, če bi tudi naš največji trgovski partner EU ne naredil tiste ponovne recesije leta 2011, ali upoštevate tudi priključitev evru kot napako (glede na Vaše preteklo pisanje sklepam, da ne), četudi je že v letih 2001/2003 rast pojenjala (v letu 2001 in 2003 je bila celo nekaj nižja od 3%) zaradi prilagajanja evru, potem pa je prav evro povzročil strašansko kreditno ekspanzijo (pritok poceni tujega denarja) in nenazadnje onemogočil boljše okrevanje (hitra devalvacija, bolj ekspanzivna fiskalna politika, malenkost večja inflacija) itd.
      V prejšnjem komentarju sem poudaril, da se lahko izgubljen BDP računa/ocenjuje na podlagi časovnega pregleda gibanja komponent BDP-ja v povezavi s časovnim pregledom sprejetja makroekonomskih ukrepov (in to primerjamo z enako analizo ostalih držav.) Ocenjevali bi tako lahko (tudi):
      – Koliko smo izgubili, ker nismo preprečili pritoka velike mase tujega denarja v državo 2004-2008 (tu ne pozabimo da je Dr. Mramor leta 2004 napovedal, da bo po vstopu v EU do tega prišlo, zato je predlagal nekaj anti-cikličnih ukrepov, pa jih je vlada JJ ignorirala)?
      – Koliko smo izgubili, ker nismo hitreje sanirali bank (ampak ta ukrep je že v povezavi s prvim (ne)ukrepanjem. Če bi kreditiranje v letih 2004-2008 ustavljali, potem takšna sanacija nebi bila potrebna (oz. bi bila potrebna manjša). Ampak, ker smo zaj___li med 2004-2008 se je potrebno odzvati in ukrepati na podlagi situacije leta 2009.) ?
      – Koliko smo izgubili ker nismo povečali infrastrukturnih naložb (To se lahko ocenjuje na podlagi multiplikatorjev) oz. koliko bi pridobili če bi v času pregrevanja investirali manj in v času krize več (multiplikatorji so takrat višji)… ?
      – …
      Kar hočem poudariti je: Leta 2009 so bili potrebni drugačni ukrepi, kot bi bili, če bi leta 2004-2008 delali pametneje… Leta 2012 so bili potrebni drugačni ukrepi, kot bi bili, če bi leta 2009 delali pametneje (sanacija bi bila za nami, ob sprejetju reform 2011, bi bili finančni trgi bolj mirni…) oz. bi lahko ukrepali drugače, če bi EU delala drugače (če bi pustila obrestno mero na nizki stopnji, izrekla besede: “Whatever it takes” že prej, pozvala države k trošenju – finančni trgi so bili namreč pripravljeni posojati denar, če je centralna banka stala za dolgovi)…
      Alenka Bratušek je recimo prevzela Slovenijo ko so bila bremena napak 2004-2012 pač dejstvo in je morala ukrepati na podlagi tega. In njeno vlado lahko obtožujemo za marsikaj, ampak s fiskalnega vidika je (po moji oceni) naredila kar solidno delo. Ampak ukrepi leta 2013 bi bili seveda drugačni če nebi naredili napak v mandatu 2004-2008, bili bi drugačni če bi svoje delo bolje opravila vlada BP in bili bi drugačni, če bi svoje delo bolje opravila (po moji oceni ena najslabših) 2. vlada JJ!
      Vprašanje torej je, ali “potencialno izgubljeni” BDP pomeni koliko smo izgubili proti temu, da bi od leta 2005 vodili idealno politiko? Vsaka vlada bi zaradi napak prejšnjih vlad morala sprejemati drugačne ukrepe, kot bi jih v primeru dobrega vodenja prejšnjih vlad.

      * Ob tem se vsekakor strinjam, da se neke ocene tudi v številkah da narediti. Sam jih ne podam predvsem zato, ker za tovrstne ocene (tudi zaradi pomanjkanja ekonomske izobrazbe) nisem kompetenten. Bi se pa te ocene z vsakim letom spremenile:
      Ocena potencialne rasti od leta 2005…
      Ocena potencialne rasti od leta 2009 na podlagi dejstva, da smo do leta 2009 delali slabo…
      Ocena potencialne gospodarske rasti od leta 2012, na podlagi dejstva, da smo do leta 2012 delali slabo… itd.
      + ali upoštevamo tudi negativni vpliv tujine (kriza, slaba politika EU, ali samo ocena potencialne rasti doma na podlagi dejstev, da je tujina (EU) svoje delo opravila slabo…)
      (Če me razumete…)

      Sam veliko raje ocenjujem potencialno rast za posamezno leto na podlagi dejstev, ki jih imam pred sabo za to leto.
      Primer:
      – Majhna zadolženost gospodinjstev, povečevanje depozitov (potencial za večjo rast na podlagi potrošnje za trajne dobrine)
      – Upad investicij, nizke obrestne mere (potencial za večjo rast v primeru zagona infrastrukturnih projektov – recimo TIR 2)
      – Na izvoz pa imamo na kratek rok manjši vpliv (na dolgi rok pa so državne politike izjemno pomembne – izobraževanje, diplomacija, infrastruktura…)

      LPPT

      (upam, da Vas moje pisanje ne utruja preveč!)

  9. g. Patrik,

    Vaše pisanje me prav zabava in nikakor ne težite, samo vprašanje do kdaj naju bo Jože še prenašal.
    Mislim, da ste v zaključku dali dobro iztočnico: poizkusite po posameznih letih napraviti ekspertno oceno, kakšen bi bil naš potencialni BDP, če bi realne danosti znali tisto leto bolje izkoristiti. Tako bi prišli do realnejše ocene, kot da z najbolj enostavnim statističnim orodjem, to je s trendi z fiksno stopnjo kar ekstrapoliramo rezultat. Za primer ste že vi navajali obdobje druge vlade JJ, pa recimo da štartamo z letom nastopa njegove vlade v začetku leta 2012 in vključimo še obdobje vlade AB do konca leta 2014. To je čas treh let , kar mislim, da je obvladljivo. Vendar bi morali le priti na koncu do kakšne številke, da bi imela taka študija kakšno realno vrednost za širšo uporabo. In tu gre za jedro naših dopisovanj – stroka je tu, da poda vsem jasen odgovor, kaj je šlo narobe, za koliko denarja in kaj bi morali narediti, da bi se v prihodnje napakam izognili.
    G. Trobec, le pogum.
    Jaz pa si bom še poizkušal priti na čisto, ali se da z matematičnimi orodji kaj bolje opisovati ekonomijo, saj kot inženir vem, da obstajajo v naravi in tehniki precej kompleksni sistemi, ki se jih da dokaj natančno opisati z matematičnimi orodji s pomočjo zmogljivih računalnikov. Tako dandanes vreme za nekaj dni vnaprej izračunajo računalniki in ne eksperti, upajmo, da bodo nekoč tudi ekonomisti znali s pomočjo računalnikov kolikor toliko zanesljivo računati BDP za nekaj let vnaprej, saj te metode preko produkcijske funkcije, ki jih uporablja EK in nam z napačnimi ocenami greni življenje, očitno niso uporabne.
    Bomo videli.

%d bloggers like this: