Ponavljajoči se vzorec izčrpavanja javnega denarja prek tujine: Primer “Osimskih cest”

Stanko Štrajn

Vse navedeno v zapisu glede možnosti izčrpavanja javnega denarja pri projektu drugi tir v korist družinskih podjetij madžarskega predsednika Viktorja Orbana je bilo v Sloveniji že preizkušeno.

Po ozimskih sporazumih, se je Italija obvezala sofinancirati “osimske ceste” v Sloveniji. Pravni prednik DRI je tedaj skupaj s Furlanijo Julijsko krajino ustanovil družbo ADRIA S.r. l v Trstu. Ta družba je črpala osimski denar iz italijanskega proračuna in z njim financirala projektiranje in gradnjo osimskih cest.Projekte je naročala pri projektantskih družbah v Gorici, ki so bile v solasti pomembnih italijanskih in slovenskih državnih funkcionarjev. Odsek Čebulovica – Razdrto so gradila italijanska podjetja, inžinerski nadzor pa je opravljal pravni prednik DRI, ki je bil tudi solastnik ADRIJE. Leta 1993 je bil odsek Čebulovica – Razdrto dograjen, manjkala pa sta viadukta Bandera in Goli Vrh. ADRIA je imela sklenjeno pogodbo za izgradnjo obeh viaduktov za vrednost preko 30 milijonov DM, vendar je po osamosvojitvi Slovenije, zaradi spremenjenih okoliščin prva Drnovškova vlada izposlovala sporazumno razvezo sklenjene pogodbe z ADRIO za izgradnjo obeh viaduktov.

Po sporazumu, je ADRIA imela prednostno pravico pridobiti naročilo,če ponudi ceno enako, ali ugodnejšo od ponudbe najugodnejšega ponudnika. Po razpisu, sta naročilo Republike Slovenije pridobila za Bandero SCT, za Goli vrh pa Primorje, vrednost obeh viaduktov po teh naročilih pa je bila 10 milijonov DM. Glede na razvezano pogodbo je Slovenija prihranila 20 milijonov DM, oba viadukta pa je kot prevzemnik obveznosti na strani Slovenije prevzel DARS s pogodbo o prevzemu obveznosti. To je bil prvi projekt, ki ga je DARS izvedel v okviru gradnje avtocest v Sloveniji, dela pa so se začela tri mesece po ustanovitvi DARS februarja 1994.

Kot tedanji vodja pravne službe na ministrstvu za promet in poznejši član uprave DARS sem bil akter vseh teh prizadevanj v korist javnih interesov, ki so imeli za posledico velik prihranek javnega denarja, kar vse sta omogočila tedanji minister za promet Igor Umek in državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. Ko smo na seji vlade RS razlagali predlog sklepa, ki je omogočil prihranek 20 milijonov DM mnogi ministri niso mogli dojeti, da mislimo resno in je bilo v razpravi zelo težko doseči odločitev vlade, ki je omogočila prihranek javnega denarja. O tej točki dnevnega reda je razprava na vladi trajala skoraj celo uro, a je bil sklep na koncu sprejet, ker je bil strokovno brezhiben.

ADRIA je nato po zastopniku odv. Zajcu ( bivšem sekretarju za pravosodje, upravo in proračun v republiški vladi Dušana Šinigoja) na Arbitraži pri GZS tožila Slovenijo in zahtevala dobro milijardo tolarjev odškodnine, ker bi naj bila z razvezo pogodbe oškodovana, a je arbitraža zahtevek zavrnila, ADRIA pa je nato zašla v stečaj, saj ni bilo več virov za njen model izčrpavanja javnega denarja.

Prolog vse zadeve je, da Republika Slovenija ljudem, zaslužnim za ta uspeh nikoli ni izrazila nikakršne hvaležnosti, kaj šele da bi jim dala kakršno koli priznanje. Obratno pa smo si zaslužili jezo in sovraštvo vseh, ki so izgubili možnost izčrpavanja sredstev na tak način. Ti ljudje in njihovi nasledniki še danes ne zamudijo nobene priložnosti, da ne bi skušali škodovati ugledu vseh, ki se izpostavijo zaradi preprečevanja povzročanja škode javni koristi.

Najlepši primer podtikanja je poskus v javnosti degradirati strokovna prizadevanja članov Sveta civilne družbe za nadzor nad izgradnjo drugega tira Divača-Koper. Vzorci se ponavljajo. 2TDK je kopija ADRIE S. r. l, DRI je pravni naslednik tedanjih inženirjev, madžarski podizvajalci pa kopije podizvajalcev ADRIE. Vlada ravna očitno po vzorcu zadnje vlade iz časov, ko menda ni bilo demokracije. Demokracije imamo sedaj na pretek, a to očitno ne spreminja vzorcev obnašanja oblasti, saj je ravnanje prve Drnovškove vlade očitno bilo velika izjema v zgodovini slovenskega naroda.

Toliko o zgodovinskih dejstvih, saj nas zgodovina nenehno uči, le vprašanje je, ali nas tudi kaj nauči.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: